Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zagonéten -tna -o prid., zagonétnejši (ẹ̑)
knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: zagoneten pojav; dekletova zagonetna izginitev / zagonetne sile narave / to je zagoneten človek / v temi je bilo slišati zagonetne glasove; zagoneten molk, pogled, smehljaj; njegovo vedenje je zagonetno / zagonetna naloga zapletena, težko razrešljiva

zagonétno

prisl.:

zagonetno molčati

sam.: v njegovem ravnanju je nekaj zagonetnega

SSKJ²

zagonétka -e ž (ẹ̑)
knjiž. uganka: razrešiti zagonetko; zastaviti komu zagonetko / njegovo ravnanje je bilo za mnoge zagonetka / ta človek mi je zagonetka

SSKJ²

zagonétnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: zagonetnost pojava / zagonetnost tujca

SSKJ²

zagónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zagon: zagonska energija, sila / zagonski motor; zagonsko kolo / rač. zagonska datoteka datoteka, navadno s končnico -exe, s katero se zažene program
● publ. zagonski stroški stroški do začetka normalnega delovanja česa
♦ fiz. zagonski navor navor ob pogonu stroja

SSKJ²

zagórčan -a m (ọ̑)
pog. premog, ki se koplje v Zagorju: naročiti zagorčana; trboveljčan in zagorčan

SSKJ²

zagorélost -i ž (ẹ́)
lastnost zagorelega človeka: zagorelost kopalcev / zagorelost obraza, rok

SSKJ²

zagoréti -ím dov., zagôrel (ẹ́ í)
1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih
2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica
3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo
4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor
// pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju
// v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti
5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko
6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu
7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu

zagôrel

tudi zagorèl in zagorél -éla -o:

od sonca zagorela koža

po zagorelem polenu skačejo plamenčki

SSKJ²

zagorévati -am nedov. (ẹ́)
1. drug za drugim zagoreti: na kresni večer so po gričih zagorevali kresovi / požari zagorevajo in ugašajo
2. drug za drugim z gorenjem začenjati dajati svetlobo: po grobovih so zagorevale sveče / v parku so zagorevale redke luči; nad zabaviščem so vso noč zagorevale bele in zelene rakete / ekspr. kresnice so ugašale in spet zagorevale
3. ekspr. začenjati močno sijati, žareti: nebo se temni, zvezde zagorevajo / na obzorju vstaja sonce in pokrajina zagoreva
4. ekspr. pojavljati se, začenjati obstajati v veliki meri: v njej zagoreva ljubezen, strast / v očeh mu zagoreva ogenj, srd / boji, upori zagorevajo
5. dobivati rjavo barvo kože: kopalci so vse bolj zagorevali

SSKJ²

zagórje -a s (ọ̑)
zastar. svet za goro, gorovjem: vasi v zagorju

SSKJ²

zagóslati -am dov. (ọ̑)
star. zaigrati (na) violino: zagoslal je in zapel

SSKJ²

zagospodáriti -im dov. (á ȃ)
začeti gospodariti: po prestani bolezni je spet zagospodaril sam / po očetovi smrti je na kmetiji zagospodaril sin postal gospodar / v deželi so zagospodarili tujci / človek je zagospodaril nad naravo / ekspr. po teh krajih je zagospodarila kuga

SSKJ²

zagospodínjiti -im dov. (í ȋ)
začeti gospodinjiti: tudi v novem okolju je spretno zagospodinjila / zagospodinjila je na sosedovi kmetiji postala gospodinja

SSKJ²

zagospodováti -újem dov. (á ȗ)
1. začeti gospodovati: v deželi so zagospodovali tujci; zagospodovati nad kom / v njem je zagospodoval razum dobil premoč, prevladal
2. zastar. postati gospodar, zagospodariti: na kmetiji je zagospodoval sin

SSKJ²

zagósti -gódem dov., nam. zagóst in zagòst (ọ́)
1. star. zaigrati, zlasti na godalo: godci so zagodli, svati zaplesali; zagodel je veselo pesem / zagosti na gosli
2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ob naročilu je jezno zagodel / umakni se, je nestrpno zagodel
3. oglasiti se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: maček je zadovoljno zagodel / ekspr. kako je tu prijetno, je zaspano zagodel
4. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: grdo stvar mu je zagodel; pošteno so jim zagodli / pog. zagosti jo komu povzročiti nevšečnost, neprijetnost

SSKJ²

zagostítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zagostiti: zagostitev jedi / zagostitev drevesne krošnje

SSKJ²

zagostíti -ím dov., zagóstil (ī í)
narediti kaj s čim dodanim (bolj) gosto, polno: jed zagostimo s krompirjem; zagostiti golaž z moko / zagostiti rušo s travo

zagostíti se

postati (bolj) gost, poln:

gozd se zagosti

krošnja se zagosti šele tretje leto

zagoščèn

-êna -o:

juha, zagoščena s prežganjem

SSKJ²

zagostoléti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. zažvrgoleti, zapeti2: ptiči so zagostoleli; zagostolel je kakor škrjanček
2. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: dekletce je nekaj zagostolelo in steklo stran / kako lepo, je zagostolela

SSKJ²

zagotávljanje -a s (á)
glagolnik od zagotavljati: zagotavljanje prednosti pri nakupu zemljišč; zagotavljanje zaposlitve / zagotavljanje materiala za proizvodnjo; zagotavljanje osnovnih živil / njegovo zagotavljanje, da jo ljubi, je ni prepričalo

SSKJ²

zagotávljati -am nedov. (á)
1. delati, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: dokler nam prijatelji zagotavljajo denar, pomoč, ne bo težav / te zmage mu že zagotavljajo prvo mesto
// delati, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: z vojaki zagotavljati potnikom varno potovanje
2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem delati, povzročati, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: policisti zagotavljajo javni red in mir / igralska zasedba zagotavlja dobro predstavo
3. izjavljati, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: mojster zagotavlja, da bo delo opravil; zagotavljal jim je, da ne laže / kmalu se vrnem, ji je zagotavljal / dov., ekspr., kot podkrepitev vse se bo dobro izteklo, zagotavljam ti

zagotavljajóč

-a -e:

izdelek jim je prodal, zagotavljajoč, da je odličen

SSKJ²

zagotovílo -a s (í)
1. izjava, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zagotovilo, da je še vsega dovolj, jih je pomirilo; njegovim zagotovilom ne verjamem; pisno, ustno zagotovilo / dobiti zagotovilo, da bodo dela končana do roka
2. v povedni rabi kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zagotovilo, da bo denar vrnjen / znak svetovno znane tovarne je zagotovilo za kakovost izdelka / ustavna zagotovila z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zagotovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zagotoviti: zagotovitev ugodnejših pogojev za življenje / zagotovitev surovin za industrijo / kljub obljubam in zagotovitvam niso storili ničesar

SSKJ²

zagotovíti -ím dov., zagotôvil (ī í)
1. narediti, da kdo kaj zagotovo ima, dobi: zagotoviti komu denar, hrano; zagotoviti strokovnjake za gradnjo; zagotoviti si dovoljenje, vstopnico / zagotoviti komu izobrazbo, zaposlitev
// narediti, da kdo kaj zagotovo lahko uresniči: zagotoviti komu prehod, vpliv; publ. z zmago so si zagotovili obstanek v ligi zaradi zmage bodo ostali v ligi
2. s svojim obstajanjem, učinkovanjem narediti, povzročiti, da kaj zagotovo obstaja, se uresniči: denar je zagotovil ustanovi nemoteno delovanje; gospodarska in politična moč zagotovi samostojnost
3. izjaviti, da je ali da bo povedano zagotovo res, uresničeno: zdravnik je zagotovil, da bolezen ni nevarna; zagotovil ji je, da se kmalu vrnejo / ekspr., kot podkrepitev slabo se bo končalo, to ti lahko zagotovim
● star. zagotoviti se za stara leta preskrbeti si, kar je potrebno

zagotovljèn

-êna -o:

zagotovljeni dohodki

z ustavo zagotovljene pravice

SSKJ²

zagotôvo tudi za gotôvo člen. (ó)
(prav) gotovo:
a) takemu delu zagotovo ne bo kos; koga bo danes doletela sreča? Nekoga zagotovo / v povedni rabi zagotovo je, da bodo nekoč mladi prevzeli položaje in dolžnosti / to bom zagotovo končal do jutri; počakaj ga pred vrati, zagotovo pride
b) vrnila vam bo z obrestmi, zagotovo; jih boste pripeljali jutri? Da, zagotovo

SSKJ²

zagovarjálec -lca [zagovarjau̯ca tudi zagovarjalca] m (ȃ)
po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: pomoč so iskali pri zagovarjalcih / zagovarjalec bolezni, kač

SSKJ²

zagovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od zagovarjati: materino zagovarjanje otroka / zagovarjanje obdolženca / spretno zagovarjanje stališč / zdraviti z zagovarjanjem; zagovarjanje bolezni

SSKJ²

zagovárjati -am nedov. (ȃ)
1. govoriti v korist koga, ki se negativno ocenjuje: kradel je, ti ga pa še zagovarjaš; matere rade zagovarjajo svoje otroke / zagovarjati koga pred kom; zagovarjati koga pred očitki
// odvzemati, zmanjševati krivdo: morilca zagovarja znan odvetnik; zagovarjati koga pred sodiščem / zagovarjati se pred predstojnikom / pravno zagovarjati
♦ pravn. zagovarjati obdolženca, obtoženca
2. dokazovati pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovarjati drugačne metode dela; v razpravi so se zagovarjala različna stališča / zagovarjati moderne smeri v umetnosti
3. šol. pred komisijo dokazovati pravilnost trditev, navedenih v strokovnem, znanstvenem delu, navadno za dosego določenega naslova: zagovarjati disertacijo, diplomsko nalogo; uspešno zagovarjati seminarsko nalogo
4. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način
a) zdraviti: zagovarjati bolno živino / zagovarjati bolezen, oteklino, urok / zagovarjati komu proti strupenemu piku
b) odpravljati, odvračati kaj: zagovarjati sušo, točo
c) jemati komu ali čemu določeno lastnost: zagovarjati strupene kače; zagovarjati strup
č) dajati komu ali čemu zaželeno lastnost: zagovarjati koga, da bi postal zvest

SSKJ²

zagovéden -dna -o prid. (ẹ̄)
slabš. neroden2, surov: zagoveden človek; ne bodi tako zagoveden / zagovedno vedenje / kot psovka govedo zagovedno

zagovédno

prisl.:

zagovedno se vesti

SSKJ²

zagovédnež -a m (ẹ̑)
slabš. neroden, surov človek: fant je pravi zagovednež

SSKJ²

zagovédnost -i ž (ẹ̑)
slabš. nerodnost, surovost: očitati komu zagovednost / izreči, storiti kako zagovednost

SSKJ²

zagôvor -a m (ȏ)
govor, izjava, s katerim se kdo ali kaj zagovarja, zagovori
a) zagovor je trajal eno uro; pripraviti se na zagovor; zagovor pred sodiščem; imeti pravico do zagovora / povedati kaj v zagovor koga / napisati, sestaviti zagovor / izpodbijati zagovor / pravni zagovor / zagovor obtoženca
b) zagovor dela, naloge pred komisijo; zagovor disertacije
c) po ljudskem verovanju: zdraviti z zagovori; zagovor bolnika, otekline; zagovor zoper kačji pik / izgovarjati zagovor
● knjiž. napisati zagovor kratek sestavek za knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu

SSKJ²

zagôvoren -rna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na zagovor: zagovorni govor odvetnika / zagovorne besede proti zvinu

SSKJ²

zagovoríti -ím dov., zagovóril; nam. zagovôrit in zagovorít (ī í)
1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način
a) pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj: zagovoriti komu bolezen, oteklino, rano; zna zagovoriti vnetje / zagovoriti proti kačjim pikom
b) odpraviti, odvrniti ali skušati odpraviti, odvrniti kaj: zagovoriti sušo, točo
c) vzeti komu ali čemu določeno lastnost: zagovoriti komu brejo kravo / zagovoriti strup
č) dati komu ali čemu zaželeno lastnost: zagovoriti koga, da postane poslušen, voljen; zagovoriti kroglo, da zadene
2. zastar. spregovoriti: ko je zagovorila, se je prebudil / zagovoriti o zanimivi stvari

zagovoríti se

knjiž.

govoreč se zadržati kje predolgo:

dolgo se nismo videli, pa smo se zagovorili

zagovoriti se pri sosedi, s prijateljico

zagovoriti se pozno v noč

nehote povedati, kar se ne namerava:

pazi, da se ne zagovoriš

pred ljudmi se ni nikoli zagovoril

zagovoril se je, da je bil zraven

zagovorjèn

-êna -o:

zagovorjena živina

SSKJ²

zagovórnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki govori komu v korist: zagovornica zatiranih; goreča zagovornica pravic živali
2. odvetnica, ki pravno zagovarja koga: zagovornica obtoženke
3. ženska ali država, ustanova, ki dokazuje pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: ta političarka je zagovornica novih idej / naša država je zagovornica drugačnih načel

SSKJ²

zagovórnik -a m (ọ̑)
1. kdor govori komu v korist: zagovornik zatiranih delavcev / največ zagovornikov so imeli med mladino; zagovornik velikega filozofa
2. odvetnik, ki pravno zagovarja koga: uradno določiti zagovornika; izbrati si zagovornika; pogovor zagovornika z obdolžencem
3. kdor dokazuje pravilnost česa, kar se zanikuje, ne priznava: zagovorniki novih idej; zagovornik človekovih pravic in svoboščin; vnet zagovornik resnice / bil je zagovornik impresionizma
4. po ljudskem verovanju kdor z zagovarjanjem vpliva na kaj: zagovornik bolezni / zagovornik kač

SSKJ²

zagovórniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zagovornike: zagovorniške pravice / zagovorniški oder

SSKJ²

zagovórništvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost, vloga zagovornika: prevzeti zagovorništvo morilca
2. zagovorniki: zagovorništvo predlaga preložitev zaslišanja

SSKJ²

zagózda -e ž (ọ̑)
1. proti enemu koncu zožujoč se kos kovine, lesa za cepljenje, trdno nameščanje česa: zabiti zagozdo v klado; cepiti z zagozdo; čelo zagozde / z zagozdo utrditi kol, opornik / obročasta, ploščata zagozda; zagozda za skobljič / podložiti pod kolo zagozdo
2. teh. del z navadno po dolžini zožujočim se profilom za povezovanje razstavljive zveze dveh strojnih delov: zagozda se je zrahljala / bradata zagozda ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje; vložna zagozda ki se vloži v prilegajoči se utor
3. ekspr., navadno s prilastkom velik trikoten kos česa: odrezal si je rezino slanine in zagozdo kruha; zagozda sira
4. mesto, kjer se kdo ali kaj zagozdi: pognal je in speljal voz iz zagozde; obtičati v zagozdi

SSKJ²

zagózdast -a -o prid.(ọ̑)
podoben zagozdi: zagozdasta deščica / zagozdast del parcele

zagózdasto

prisl.:

zagozdasto prirezani kvadri

SSKJ²

zagózden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zagozdo: zagozdno čelo
♦ teh. zagozdni kot kot med ploskvama zagozde; zagozdna zveza razstavljiva zveza dveh strojnih delov z zagozdo

SSKJ²

zagozdênje in zagózdenje -a s (é; ọ̄)
glagolnik od zagozditi: zagozdenje toporišča / zagozdenje naboja v puški

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zagózdica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od zagozda: vstaviti, zabiti zagozdico

SSKJ²

zagozdítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zagozditi: zagozditev toporišča / zagozditev nabojev zaradi okvare mehanizma

SSKJ²

zagozdíti -ím in zagózditi -im dov., zagózdil (ī í; ọ̄)
1. z zabitjem zagozde, zagozd narediti, da je kaj trdno nameščeno: zagozditi podpornike, zagozditi toporišče / zagozditi vratno krilo s koščkom lesa
2. dati, potisniti kaj kam tako, da je tam trdno nameščeno: zagozditi kamen pod kolo; zagozditi klin v špranjo; s privijanjem vijaka zagozditi vložek v luknjo
// dati, spraviti kaj v položaj, iz katerega ne more priti: deroča voda je zagozdila čoln med stebre mostu; zagozdil se je med skale, da ga voda ni mogla odnesti / ekspr.: zagozdil je glavo med dlani; zagozdil je nogo med vrata
3. ekspr. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu narediti neprehodno: rov so zagozdile odkrušene skale; ulico so zagozdili tovornjaki; množica je za hip zagozdila vrata

zagozdíti se

, in zagózditi se

priti v kaj ozkega, ovirajočega in tam ostati, se ne premikati:

pri plezanju iz luknje se je zagozdil

med podkev in kopito se je zagozdil kamen

pri žaganju se je rezilo zagozdilo

/ plavajoči led se je zagozdil v soteski; pren. v možgane se mu je zagozdila trdovratna misel

ekspr.

premikajoč se priti v položaj, ki zaradi nabiranja, kopičenja česa preprečuje gibanje, prehajanje:

pred mostom se je zagozdila kolona avtomobilov

med vrati se je zagozdila skupina gostov

zaradi nabiranja, kopičenja česa na določenem mestu postati neprehoden: cestišče se je zagozdilo z avtomobili

zagozdèn

-êna -o:

rov je zagozden s skalo

v razbitem avtomobilu zagozdena ženska

SSKJ²

zagozdíti se -ím se dov., zagózdil se (ī í)
knjiž. zarasti se z gozdom: pašnik se je zagozdil

SSKJ²

zagózdnica -e ž (ọ̑)
anat. kost na lobanjskem dnu, med zatilnico in čelnico: poškodba zagozdnice

SSKJ²

zagrábek -bka m (ȃ)
1. z rodilnikom količina česa, ki se naenkrat zagrabi: zagrabek moke, peska / zagrabek sena z vilami
2. nar. pokošena trava, zgrabljena na manjšo površino; zgrabek: znašati zagrabke na kupe / seno v zagrabkih / delati zagrabke
3. zastar. močen, sunkovit prijem: zagrabek za vrat; zagrabek s šapo

SSKJ²

zagrabíti in zagrábiti -im, in zagrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. močno, sunkovito prijeti kaj: zagrabiti kamen, palico; zagrabiti za kljuko, vrv; zagrabiti z obema rokama; hitro, nepričakovano zagrabiti / zagrabil ga je in stresel; zagrabiti koga za lase, roko / lisica zagrabi kokoš; zagrabiti s kljunom, kremplji, z zobmi / zagrabiti s kleščami / stroj mu je zagrabil roko / tok je zagrabil čoln
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zagrabil je plašč in stekel; zagrabil je pest zlatnikov in jih spravil v žep
2. ekspr. prijeti, zgrabiti: zagrabiti begunca, tatu
3. ekspr. začeti intenzivno delati: do zdaj smo počivali, zdaj pa bo treba zagrabiti; delavci so pošteno zagrabili
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: vsi so zagrabili za delo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zagrabila ga je bolezen; zagrabi ga jeza, strah; zagrabil ga je kašelj, krč
// izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je spet zagrabilo; brezoseb. zagrabilo jo je, da bi zajokala / brezoseb. zagrabilo ga je, da bi se vrnil zelo rad bi se vrnil
5. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: njihovo trpljenje ga je zagrabilo / pesem, roman človeka zagrabi; njegova zgodba je poslušalce zagrabila
6. z grabljenjem (z grabljami) zakriti: zagrabiti seme / zagrabiti jame
● ekspr. res je, je zagrabil hitro, odločno rekel; ekspr. nalogo bo treba drugače zagrabiti se je drugače lotiti; ekspr. zagrabil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila sprejel, izrabil; ekspr. zagrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zagrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zagrabiti za trnek podleči zvijači; če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko

zagrabíti se

in zagrábiti se, in zagrábiti se

močno, sunkovito se oprijeti česa:

v zadnjem trenutku se je zagrabil za ograjo in se obdržal

zagrábljen

-a -o:

zagrabljeno seme

SSKJ²

zagráda -e ž (ȃ)
naprava, ki zagrajuje kak prostor: narediti, podreti zagrado; lesena, žična zagrada; zagrada iz kolov / za zagrado sedeča branjevka / zagrada med območjema pregrada / odprta zagrada / ekspr. biti stisnjen v zagrado teles na krovu ladje
// zagrajen prostor: nagnati živali v zagrado

SSKJ²

zagradítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zagraditi: zagraditev prostora / zagraditev poti

SSKJ²

zagradíti -ím dov., zagrádil (ī í)
z namestitvijo česa omejiti kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagraditi lovišče, rov; zagraditi most z vozovi; zagraditi vhod v stavbo; zagraditi s kamni, z žico / lava je reko zagradila in nastalo je jezero / otroci so zagradili ribe v kotanjo
// v zvezi zagraditi pot onemogočiti komu prehod: razširil je roke in ji zagradil pot; zagraditi nasprotniku pot proti jugu; pren., ekspr. zagraditi komu pot do uspeha

zagradíti se

knjiž.

narediti se nedostopnega za kaj:

pesnik se je zagradil od ostalega sveta

zagraditi se pred življenjsko resničnostjo

zagrajèn

-êna -o:

z desko zagrajen del vrta

pot nazaj mu je zagrajena

SSKJ²

zagrája -e ž (ā)
star. zagrada: narediti, podreti zagrajo / zagraja med dvema prostoroma pregrada; zagraja na bregovih rek nasip, pregrada / spraviti koga v zagrajo

SSKJ²

zagrájati -am nedov. (á) zastar.
zagrajevati: zagrajati vhode / zagrajati vrtove z živo mejo ograjevati / ladje so zagrajale pot napadalcem

SSKJ²

zagrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
z nameščanjem česa omejevati kak prostor, da je dostop, gibanje onemogočeno: zagrajevati vhode / zagrajevati vrata z omarami / zagrajevati travnike ograjevati
// v zvezi zagrajevati pot onemogočati komu prehod: zagrajeval je sosedom pot čez travnik; pren., ekspr. nihče mu ni zagrajeval poti do uspeha

zagrajeváti se

knjiž.

delati se nedostopnega za kaj:

zagrajeval se je pred sorodniki

SSKJ²

zagrčáti -ím dov. (á í)
dati grgrajoče, hropeče glasove: bolnik je zagrčal; zagrčati od razburjenja / brezoseb. v grlu mu je zagrčalo / medved, pes je zagrčal
● ekspr. pomagajte, je zagrčal starec s težavo rekel

SSKJ²

zagré in zagrè prisl. (ẹ́; ȅ)
nar., navadno v zvezi s kot, kakor kot se spodobi, kot je treba: v petih letih je napravil iz pušče kmetijo kot zagre; oblečen, kot se za takega človeka zagre / bila je ženska kakor zagre v vseh pogledih dobra ženska; postavna, lepa ženska

SSKJ²

zagrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z grebenjem zakrivati, pokrivati: pes zagreba kost / koplji, jaz bom pa zagrebal / ker je bilo mrličev dosti, so jih samo zagrebali
2. ekspr., s prislovnim določilom dajati, potiskati kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebati obraz v blazino / zagrebati roke v lase

SSKJ²

zagrêbsti -grêbem dov., zagrébel zagrêbla (é)
1. z grebenjem zakriti, pokriti: otrok je igračko zagrebel; z grebljico zagrebsti žareče oglje / truplo so samo zagrebli / zagrebsti krompir v žerjavico; zagrebel se je v seno / star. lani so ga zagrebli pokopali; zagrebsti grob zasuti; pren., ekspr. zagrebsti žalostne spomine
2. ekspr., s prislovnim določilom dati, potisniti kak del telesa tesno kam v položaj, da se skrije: zagrebsti glavo, obraz v dlani, roke / zagrebsti (si) prste, roko v lase / zagrebsti nohte v kožo zasaditi

zagrêbsti se

ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v

izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

ves se je zagrebel v delo, študij

zagrebèn

-êna -o:

biti do pasu zagreben v seno

sedela je z rokami, zagrebenimi v lase

SSKJ²

zagrêbsti se -grêbem se dov. (é) ekspr.
narediti kaj z namenom doseči, dobiti kaj za lastno korist, zlasti ugled, denar, visok položaj v družbi: na tekmi se je zagrebel za vsako žogo; zagrebsti se za mesto direktorja

SSKJ²

zagrenélost -i ž (ẹ́)
stanje zagrenelega: zagrenelost kruha, moke / pisateljeva črnogledost in zagrenelost / delati kaj brez zagrenelosti / občutje zagrenelosti

SSKJ²

zagrenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo
2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni

zagrenèl

in zagrenél -éla -o:

zagrenel obraz

zagrenela moka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zagreníti -ím dov., zagrénil (ī í)
narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo
// povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi

zagreníti se

postati žalosten, razočaran:

zaradi teh doživetij se je zagrenil

/ glas se ji je zagrenil

zagrenjèn

-êna -o:

zagrenjen človek

postati zagrenjen

prisl.: zagrenjeno molčati

SSKJ²

zagrénjati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. greniti: te razmere so ljudem zagrenjale življenje / to ga je zagrenjalo

SSKJ²

zagrenjênec -nca m (é)
ekspr. zagrenjen človek: obraz zagrenjenca; nesrečneži in zagrenjenci

SSKJ²

zagrenjênost -i ž (é)
stanje zagrenjenega človeka: obšla, prevzela ga je zagrenjenost; globoka zagrenjenost / storiti kaj iz zagrenjenosti

SSKJ²

zagrenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
greniti: take neprijetnosti so jim zagrenjevale življenje / to je razburjalo in zagrenjevalo ljudi

SSKJ²

zagrešíti -ím dov., zagréši; zagréšil (ī í)
povzročiti kaj slabega, nepravilnega: zagrešiti prometno nesrečo / zagrešiti izdajstvo, rop, umor / zagrešiti napako, spodrsljaj; s tem dejanjem je zagrešil veliko neumnost / šalj. v mladosti je zagrešil nekaj pesmi napisal
♦ pravn. zagrešiti kaznivo dejanje
// rel. narediti kaj zlasti moralno slabega, oporečnega: obžaluje vse, kar je zagrešil; zagrešiti kaj proti komu, nad kom / z notranjim predmetom zagrešiti greh

zagrešíti se

star.

pregrešiti se:

zagrešiti se proti komu

s tem se je hudo zagrešil

zagrešèn

-êna -o:

popraviti zagrešene napake

SSKJ²

zagrétež -a m (ẹ̑) ekspr.
kdor se zelo navdušuje, zavzema za kaj in to navdušeno tudi dela: politični, verski zagretež; športni, kolesarski zagretež

SSKJ²

zagréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. knjiž. segreti: zagreti vodo / zagreti prostor ogreti / pijača te bo zagrela; zagreti se s hojo
2. ekspr. navdušiti: zagreti koga za umetnost; zagreti se za delo, študij / film ga ni zagrel
// razvneti: govornik je zagrel poslušalce; ob teh spominih se je zagrel / očitek ga je zagrel vznemiril, razburil

zagrét

-a -o:

zagret rodoljub

zagreta soba

prisl.: zagreto razpravljati o čem

SSKJ²

zagrétost -i ž (ẹ̑)
ekspr. navdušenost: njegova zagretost za šport / lotiti se dela z veliko zagretostjo
// razvnetost: zagretost razpravljavcev se je počasi polegla / čustvena zagretost

SSKJ²

zagrévati -am nedov. (ẹ́)
1. knjiž. segrevati: zagrevati vodo / zagrevati rastlinjak ogrevati; zagrevati si roke pri peči greti
2. ekspr. navduševati: s svojim plesom je zagrevala občinstvo

SSKJ²

zagrézati -am in zagrézati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. ugrezati se, pogrezati se: zagrezati v močvirje / zagrezati v dolgove

SSKJ²

zagrézniti -em in zagrézniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. ugrezniti se, pogrezniti se: zagrezniti v blato; čoln je zagreznil v pesek / vesla so zagreznila; z roko zagrezniti v vodo / zagrezniti v stroške

zagrézniti se

pogrezniti se, poglobiti se:

zagrezniti se v branje, misli

/ zagrezniti se vase

zagréznjen

-a -o:

zagreznjen v dolgove

zagreznjeno kolo

SSKJ²

zagrgráti -ám dov. (á ȃ)
dati kratke, pretrgane glasove iz grla: ranjenec je zagrgral; brezoseb. v grlu mu je zagrgralo
● ekspr. razburjeno je nekaj zagrgral nerazločno rekel
// dati glasove kot voda pri vretju: voda v kotlu je zagrgrala

SSKJ²

zagrinjálo -a s (á)
kos tkanine, navadno določene oblike, s katerim se kaj zagrinja, zakriva: odgrnil je zagrinjalo in stopil naprej; ločiti spalni del prostora z zagrinjalom; svileno zagrinjalo / zagrinjalo se je dvignilo in predstava se je začela odrska zavesa; okna brez zagrinjal zaves; pren., ekspr. zagrinjalo prihodnosti
// ekspr. kar kaj zagrinja, zakriva: zagrinjalo dežja; sivo zagrinjalo oblakov

SSKJ²

zagrínjati -am nedov. (í)
1. zakrivati kako stvar z nameščanjem tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrinjati okna z zavesami; zagrinjati se z rjuho / zagrinjati zavese razprostirati, nameščati jih, da kaj zakrivajo
// biti nameščen, razprostrt pred kako stvarjo, čez kako stvar in jo zakrivati: zavesa zagrinja oder, vhod; pren., knjiž. zagrinjati komu resnico
2. zakrivati kako stvar z nameščanjem kake snovi po njej, čez njo: zagrinjati fižol v jamicah / zagrinjati jamice / ekspr. zagrinjati grob / valovi zagrinjajo čoln / ekspr. sneg zagrinja pokrajino
3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastajanjem delati, povzročati, da postaja kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrinja polja / oblaki zagrinjajo sonce zakrivajo, zastirajo

SSKJ²

zagrísti -grízem dov. (í)
zasaditi zobe v kaj: pes je zagrizel v rokav / zagristi v ustnice / kadarkoli je zagrizel v kruh, ga je zabolel zob ugriznil
// ekspr. začeti jesti: na gostiteljevo povabilo je zagrizel v sendvič
● ekspr. zagristi v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega

zagrísti se

grizoč prodreti v kaj:

zagristi se v kos mesa

volk se je zagrizel srnjaku v vrat

/ klop se zagrize v telo

/ zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico

ekspr.

prodreti v kaj trdega:

sveder se zagrize v beton

žaga se je zagrizla v les

/ motor se je zagrizel v strmino s težavo šel, zapeljal

●

ekspr. jermeni so se mu zagrizli v ramena močno zajedli

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z v

izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

zagristi se v delo, učenje

/ spet se je zagrizel v svoje misli

nar.

sesiriti se:

mleko se zagrize

zagrízen

-a -o

deležnik od zagristi:

molčal je, zagrizen v svoje misli

ris, zagrizen v jelenov tilnik

ekspr.

ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor:

zagrizen pristaš stranke

biti zagrizen samec

/ zagrizen boj; zagrizeno sovraštvo; prisl.: zagrizeno se bojevati za kaj

SSKJ²

zagrízenec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: bil je pravi zagrizenec; politični, verski zagrizenec / le največji zagrizenci gredo v takem vremenu na lov

SSKJ²

zagrízenka -e ž (ȋ)
ženska, ki je strastno, nestrpno zavzeta za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: prava zagrizenka je

SSKJ²

zagrízenost -i ž (ȋ)
ekspr. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: vsi so se bali njegove zagrizenosti; verska, politična zagrizenost / boriti se proti čemu z veliko zagrizenostjo

SSKJ²

zagrízniti -em dov. (í ȋ)
zasaditi zobe v kaj: pes zagrizne v jermen / zagrizne jabolko in se nakremži; zagrizniti v kruh ugrizniti; zagrizniti in odgrizniti / povabil ga je, naj kaj zagrizne prigrizne, poje

zagrízniti se

grizoč prodreti v kaj;

zagristi se:

pes se je zagriznil v kos mesa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zagrizováti -újem nedov. (á ȗ)
zasajati zobe v kaj: pes je zagrizoval v jermen / zagrizovati v jabolko ugrizovati

zagrizováti se

grizoč prodirati v kaj:

podgane so se zagrizovale v slamnjače

ekspr.

prodirati v kaj trdega:

jeklene čeljusti bagrov se zagrizujejo v zemljo

SSKJ²

zagŕljen -a -o prid. (ȓ)
nar. hripav: zagrljen človek; biti močno zagrljen / zagrljen glas; zagrljeno petje

zagŕljeno

prisl.:

zagrljeno govoriti

SSKJ²

zagŕljenost -i ž (ȓ)
nar. hripavost: zaradi zagrljenosti komaj govori

SSKJ²

zagrmáditi -im dov. (ā ȃ)
z grmadenjem zakriti, prekriti: oblaki so zagrmadili nebo
// z grmadenjem zadelati: hudournik je zagrmadil udor s skalami

zagrmáden

-a -o:

s kupi kamenja zagrmadena jama

SSKJ²

zagrméti -ím dov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. dati zelo slišne glasove ob bliskanju: v daljavi je zagrmelo; zabliskalo se je in zagrmelo; silovito zagrmeti
2. dati grmenju podobne glasove: motor je zagrmel in utihnil / brezoseb. v dvorani je zagrmelo od ploskanja / ekspr.: bobni, zvonovi so zagrmeli; orgle so mogočno zagrmele; z obzidja so zagrmeli topovi / ekspr. v delavnici so spet zagrmeli stroji začeli delati
● ekspr. takrat so tudi v tem delu dežele zagrmeli prvi streli se je začela vstaja, oborožen spopad
// ekspr. grmeč hitro zapeljati, iti: vlak je zagrmel čez most / snežni plaz je zagrmel čez teraso / zagrmel je v jamo padel
3. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: pomolčal je, potem pa spet zagrmel / oče je zagrmel nad sinom / molči, je jezno zagrmel zakričal, zavpil

SSKJ²

zagrníti in zagŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca; zagrniti okno, vhod; zagrniti z odejo, zaveso; zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico
2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino
3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre
● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknil

zagŕnjen

-a -o:

zagrnjeno okno

SSKJ²

zagrôben -bna -o prid. (ō) knjiž.
1. posmrten: verovati v zagrobno življenje
2. onstranski: junak pesnitve potuje po zagrobnem carstvu / privid zagrobnih prikazni
● knjiž. spregovoriti z zagrobnim glasom zamolklim, votlim

SSKJ²

zagrôbnost -i ž (ō)
knjiž. posmrtnost: pojmovanje zagrobnosti

SSKJ²

zagrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
zastar. zakrohotati se: ob pogledu na ta smešni prizor se je zagrohotal; zagrohotati se na ves glas / zdaj pa imaš, se je zagrohotal

SSKJ²

zagrométi -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. zagrmeti: brezoseb. zunaj je zagromelo / topovi zagromijo

SSKJ²

zagrozíti -ím dov., zagrózil (ī í)
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zagrozil mu je, da se bo maščeval; zagroziti komu s kaznijo, tožbo / le čakaj, mu je zagrozil
// zastrašujoče zamahniti s čim: zagroziti komu s palico, pestjo

zagrozíti se

zastar.

razjeziti se:

ko je to slišal, se je zagrozil nad njim

zagrožèn

-êna -o:

zagrožena kazen

SSKJ²

zagrúliti -im dov., zagrulíla tudi zagrúlila (ú)
1. oglasiti se z glasom grugru: golob, grlica zagruli
// ekspr. dati gruljenju podobne glasove: otrok se je zasmejal in zagrulil
2. ekspr. prijazno, dvorljivo reči, povedati: poljubil jo je in ji nekaj nežno zagrulil

SSKJ²

zagrúščiti -im dov. (ȗ)
prekriti, pokriti z gruščem: odkruški so zagruščili ledenik

zagrúščen

-a -o:

zagruščena skalnata polica

SSKJ²

zagúgati -am tudi -ljem dov. (ū)
premakniti iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: zagugati gugalnico, zibelko; čoln se je močno zagugal / zagugati se na stolu / ekspr. pijanec se je zagugal proti vratom gugajoč se šel, stopil

SSKJ²

zagúliti -im dov., zagúlila in zagulíla (ú)
zastar. zguliti: zaguliti rokave
● nar. zaguliti si roke dobiti (trde) žulje na rokah; star. s tem dejanjem se mu je zagulil zameril

zagúljen

-a -o

deležnik od zaguliti:

zaguljen ovratnik

zaguljene roke

pog.

težaven,

neprijeten:

zaguljen položaj

/ zaguljen človek

SSKJ²

zagúljek -jka m (ȗ)
nar. (trdi) žulj: od grabljenja so se mu na rokah naredili zaguljki

SSKJ²

zagúncati -am dov. (ȗ)
pog. zagugati: veter je zaguncal svetilko / zaguncal se je v naslanjaču

SSKJ²

zagvíšen -šna -o prid. (ī í)
nižje pog. gotov, nedvomen: zagvišno plačilo

zagvíšno

člen.

zagotovo:

zagvišno vedeti

SSKJ²

zahahljáti -ám dov. (á ȃ)
zamolklo privreti, priteči, pojaviti se: voda je zahahljala iz lukenj / ekspr. iz grla mu zahahlja grozeče mrmranje

zahahljáti se

pritajeno, veselo se zasmejati:

poslušalci so se zahahljali

razposajeno, škodoželjno se zahahljati

/ ha, ha, ha, že razumem, se je zahahljal

SSKJ²

zahajalíšče -a s (í)
astron. zahodišče: vzhajališče in zahajališče

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zahájanček -čka m (ȃ)
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi: pri kmetu se je spet oglasil zahajanček

SSKJ²

zahájanje -a s (ȃ)
glagolnik od zahajati: zahajanje sonca / zahajanje v gostilne
● ekspr. zahajanje življenja minevanje, končevanje

SSKJ²

zahájati -am nedov. (ȃ)
1. spuščati se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zahaja / sonce že zahaja za goro
♦ astron. zaradi vrtenja Zemlje navidezno prihajati pod obzorje
2. nehote, nenameravano spreminjati smer gibanja, hoje: v temi je pogosto zahajal s poti / zahajati vstran / ekspr. med pripovedovanjem rad zahaja stran od bistvenega
3. knjiž. (večkrat) hoditi: ob nedeljah zahaja k prijateljem, v gostilno / zahajati na lov; redno zahaja v gledališče
● ekspr. biti doma tam, kjer sonce zahaja na zahodu; ekspr. igralčeva slava že zahaja mineva; zahajati v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obisk h komu

zahajajóč

-a -e:

zahajajoče sonce

SSKJ²

zahájkati -am dov. (ȃ) med narodnoosvobodilnim bojem
1. med hajko zapraviti, izgubiti: bal se je, da ne bi zahajkal torbe z zdravili
2. med hajko zajeti, ujeti: Nemci so skoraj zahajkali četo

SSKJ²

zahákljati -am dov. (ȃ)
nižje pog. zakavljati: zahakljati plavajoče deblo / zahakljati vrata stanovanja
● nižje pog. zahakljala sta ga pod pazduho in odvlekla trdno zgrabila

zahákljati se

zatakniti se, zaplesti se:

konec vrvi se je nekam zahakljal

SSKJ²

zaháljiti -im dov. (á ȃ)
zastar. zagrniti, zakriti: zahaljiti koga v dolg plašč

zaháljen

-a -o:

zahaljena postava

zahaljen v rjuho

SSKJ²

zahehetáti se -ám se in -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́)
zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: starka se je zahehetala; glasno se zahehetati

SSKJ²

zahehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
zahahljati se: nič ni rekel, samo zahehljal se je

SSKJ²

zahihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi zahihítati se -am se dov. (á ȃ, í; ī)
(pritajeno) z visokim glasom se zasmejati: dekleta so se veselo zahihitala; star. v kotu sobe je nekdo zahihital

SSKJ²

zahinávčiti -im dov. (ā ȃ)
hinavsko reči: kako je to dobro, je zahinavčila

SSKJ²

zahírati -am dov. (ȋ) knjiž.
1. zaostati v rasti, telesnem razvoju: piščanci zahirajo zaradi bolezni, pomanjkanja toplote
2. oslabeti, onemoči: veliko ljudi je zahiralo od lakote in pomrlo

zahíran

-a -o:

zahiran otrok

SSKJ²

zahiréti -ím dov. (ẹ́ í)
star. upasti, usahniti: roka, tkivo zahiri

SSKJ²

zahíšje -a s (ȋ)
knjiž. prostor za hišo: drevo v zahišju

SSKJ²

zahitéti -ím dov., zahítel (ẹ́ í)
knjiž. pohiteti: zahitel je za njo / ekspr. to ni res, je zahitela hitro rekla, povedala

SSKJ²

zahlačáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nerodno, okorno iti, stopiti, navadno v prevelikih hlačah: otrok je zahlačal za materjo / medved je zahlačal proti lovcu

SSKJ²

zahladíti -ím dov., zahládil (ī í) knjiž.
1. hladno zapihati: čez polje je zahladil veter
2. brezoseb. shladiti se, postati hladno: zunaj je zahladilo / ogrnil si je plašč, ker ga je zahladilo ker je začutil hlad

SSKJ²

zahlastáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat se hitro, sunkovito približati čemu z odprtim gobcem: žival je zahlastala po muhah / zahlastati po zraku
● ekspr. ne dotikaj se, je zahlastal hitro, hlastno rekel; ekspr. zajel je z žlico in zahlastal kašo začel hitro, hlastno jesti

SSKJ²

zahlepéti -ím dov. (ẹ́ í)
začutiti strastno željo, pohlep po čem: zahlepeti po denarju, slavi / zahlepela je po lepšem življenju

SSKJ²

zahlíkniti -em dov. (í ȋ)
brezoseb., nar. vzhodnoštajersko zadušiti: obešenega je zahliknilo

zahlíkniti se

zadušiti se:

dvigniti davečega se otroka, da se ne zahlikne

SSKJ²

zahlípati -am tudi -ljem dov. (ī)
sunkovito, pridušeno zajokati: pokrila si je obraz z rokami in zahlipala; neutolažljivo zahlipati / ekspr. glasno je zahlipal zajokal
// večkrat sunkovito, daveč se dihniti: sredi poti se je ustavil in zahlipal; brezoseb. v prsih mu je zahlipalo
● ekspr. kaj bo z nami, je zahlipala hlipaje rekla

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zahlípniti -em dov. (í ȋ)
hlipniti: položila si je roko na prsi in zahlipnila; zahlipniti od joka, smeha
● nar. vzhodnoštajersko hotelo ga je zahlipniti, ko je popil pol kozarca žganja zadušiti

SSKJ²

zahòd -óda m (ȍ ọ̄)
1. glagolnik od zaiti: opazovati sončni zahod / izračunati sončni zahod čas, ko sonce zaide
// stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni zahod
2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce zaide ob enakonočju: veter je zapihal od zahoda, z zahoda; reka teče proti zahodu / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda
// zahodna stran neba ali zemlje: na zahodu so se pojavili temni oblaki
3. publ. zahodni del kake geografske ali politične celote: živeti na zahodu dežele / ves zahod se je navdušil za te ideje prebivalci zahodnega dela / gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike
● film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran; ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani

SSKJ²

zahóden -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑)
nanašajoč se na zahod:
a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu / zahodni veter
b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška / zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne dežele; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija
● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
♦ astron. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu

zahódno

prisl.:

zahodno od vasi

kraj leži nekoliko zahodneje

SSKJ²

zahodíšče -a s (í)
astron. točka na obzornici, kjer Sonce zaide ob enakonočju: zahodišče in vzhodišče

SSKJ²

zahodíti -hódim dov. (ī ọ́)
1. s hojo, hojenjem pritisniti navzdol: zahoditi prst okoli drevesca / zahoditi kovanec v tla
// s hojo, hojenjem narediti, povzročiti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zahoditi zavihan rob preproge
2. s hojo, hojenjem zabrisati, odpraviti: zahoditi v pesku narisane črte
3. s hojo, hojenjem poškodovati: čevljev ne vzamemo nazaj, ker ste jih že zahodili
4. s hojo, hojenjem nekoristno porabiti: zahoditi cel dan
● star. varuj se, da kje ne zahodiš zaideš; star. vstal je in zahodil dalje šel

zahójen

-a -o

deležnik od zahoditi:

zahojena trava

pog.

potrt,

pobit:

zahojen človek

zgrešen, zavožen: zahojeno življenje

SSKJ²

zahódnik -a m (ọ̑)
1. zahodni veter: piha močen zahodnik
2. zastar. zahodnjak: ta človek je tipičen zahodnik

SSKJ²

zahódniški -a -o prid. (ọ̑)
zastar. zahodnjaški: zahodniška miselnost / zahodniška civilizacija zahodna

SSKJ²

zahodnják -a m (á)
1. prebivalec Severne Amerike ali zahodnega dela Evrope: zahodnjak težko razume mišljenje Kitajcev
2. publ. kdor je naklonjen idejam, miselnosti, ki se pripisuje zahodnim deželam: ta politik je navdušen zahodnjak

SSKJ²

zahodnjákinja -e ž (á)
1. prebivalka Severne Amerike ali zahodnega dela Evrope: rada se oblači kot zahodnjakinje
2. publ. ženska, naklonjena idejam, miselnosti, ki se pripisuje zahodnim deželam: preobrazba nepismene podeželanke v moderno zahodnjakinjo

SSKJ²

zahodnjáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na zahodnjake: zahodnjaška moda / zahodnjaško mišljenje

SSKJ²

zahodnjáštvo -a s (ȃ)
način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake: očitati komu zahodnjaštvo

SSKJ²

zahódno... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na zahoden: zahodnoevropski, zahodnoindijski, zahodnoslovenski

SSKJ²

zahódnoevrópski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
nanašajoč se na zahodni del Evrope: zahodnoevropske države / zahodnoevropska umetnost
♦ geogr. zahodnoevropski čas krajevni čas greenwiškega poldnevnika

SSKJ²

zahódnonémški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
nekdaj nanašajoč se na zahodno Nemčijo: zahodnonemška narečja / publ. zahodnonemška vlada do 1990 vlada Zvezne republike Nemčije

SSKJ²

zahódnoslovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja

SSKJ²

zahohnjáti -ám dov. (á ȃ)
nosljaje reči, spregovoriti; zanosljati: v odgovor je nekaj zahohnjal

SSKJ²

zahohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
glasno, z nizkim glasom se zasmejati: pri teh besedah se je zahohotal; porogljivo se zahohotati / ho, ho, ho, dobro si jim povedal, se je zahohotal

SSKJ²

zahomotáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zaviti, oviti: zahomotati koga v odejo; zahomotala se je v plet / zahomotali so ga v plašč zavili, oblekli

zahomotáti se

zaplesti se, zamotati se:

zahomotal se je v mrežo

/ zahomotal se je v pogovor

zahomotán

-a -o:

v volneno ruto zahomotana ženska

SSKJ²

zahomotávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. zavijati, ovijati: zahomotavati koga v odejo

zahomotávati se

zapletati se, zamotavati se:

zahomotavati se v mrežo

SSKJ²

zahotéti se -hóčem se dov., zahôti se zahotíte se; zahôtel se zahotéla se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku
1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje
a) z nedoločnikom zahotelo se mu je peti, plesati; elipt. zahotelo se mu je ven
b) z odvisnim stavkom zahotelo se mu je, da bi šel domov
2. izraža nastop želje, da se kaj dobi: zahotelo se mu je pijače, veselega življenja
● star. zahotel je dokončati delo hotel; star. dobil je, kar si je zahotel si je zaželel

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zahŕbten -tna -o prid. (ȓ)
1. ki skrivaj naredi kaj slabega: zahrbten človek; zahrbten je in hinavski / zahrbten značaj / imeti zahrbtne namene; zahrbtna misel; zahrbtno dejanje
2. ekspr. navidezno nenevaren: zahrbten ovinek; to je zahrbtna reka / zahrbtno orožje / zahrbtna bolezen

zahŕbtno

prisl.:

zahrbtno govoriti, ravnati

zahrbtno napasti, ubiti koga

SSKJ²

zahŕbtnež -a m (ȓ)
ekspr. zahrbten človek: bati se zahrbtnežev; hinavci in zahrbtneži

SSKJ²

zahŕbtnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost zahrbtnega: ne marajo ga zaradi njegove zahrbtnosti; hinavščina in zahrbtnost / zahrbtnost ravnanja / ekspr. zahrbtnost gorske stene
// ekspr. zahrbtno dejanje: spletke in zahrbtnosti

SSKJ²

zahrčáti -ím dov. (á í)
1. zasmrčati: zadremal je in zahrčal; glasno zahrčati
2. zarezgetati: konj je zahrčal

SSKJ²

zahrepenéti -ím dov. (ẹ́ í)
začutiti močno željo po čem: zahrepenel je po domovini, sreči; ekspr. zahrepeneti z vsem srcem / ekspr. zahrepenel je v planine močno si je zaželel; pren., knjiž. njegove misli so zahrepenele k njej

SSKJ²

zahreščáti -ím dov. (á í)
1. dati kratke, rezke glasove: drevo je zahreščalo in padlo na tla; brezoseb. v gozdu je zahreščalo / ekspr. vrata so zahreščala, ko jih je odprl zelo zaškripala / pesek, sneg je zahreščal pod njegovimi koraki
// dati nečist, s šumi pomešan glas: gramofon je zahreščal; brezoseb. v telefonu je zahreščalo
2. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: splašene kavke so zahreščale / ekspr. tega ne dovolim, je jezno zahreščala hrešče rekla, zavpila

SSKJ²

zahrípati -am in -ljem dov. (í ī, í)
1. hripavo reči, povedati: ne hodi tja, je zahripal
2. zastar. postati hripav: ker je dosti govoril, je zahripal / glas mu je zahripal

zahrípan

-a -o:

zahripan glas

SSKJ²

zahrípel -pla -o [zahripəu̯] prid. (í)
zastar. hripav: zahripel človek / zahripel glas

zahríplo

prisl.:

zahriplo govoriti

SSKJ²

zahripéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. hripavo reči, povedati: hudo je, je zahripel
2. postati hripav: govornik je kmalu zahripel

SSKJ²

zahrípiti se -im se dov. (ī ȋ)
zastar. postati hripav: od kričanja se mu je zahripil glas

zahrípljen

-a -o:

zahripljen glas

SSKJ²

zahrípniti -em dov. (í ȋ)
zastar. postati hripav: glas mu je zahripnil

SSKJ²

zahŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla: zakašljal je in zahrkal; od časa do časa je zahrkal
● ekspr. tako je, je zahrkal hrkajoče rekel
2. dati kratke, sunkovite glasove: razkačena kuna je zahrkala
3. star. zasmrčati: v spanju se je obrnil in zahrkal

SSKJ²

zahŕliti -im dov. (ŕ)
nar. severovzhodno zasmrčati: speči je zahrlil
// zaspati: legel je in takoj trdno zahrlil

SSKJ²

zahropéti -ím dov. (ẹ́ í)
dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom: starka je zahropela in umrla; brezoseb. v prsih mu je zahropelo
● ekspr. odidi, je zahropela hropeče rekla

SSKJ²

zahrôpsti -hrôpem dov., zahrópel in zahrôpel zahrôpla (ó)
dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom: bolnik je zahropel / konj se je zgrudil na tla in zahropel; brezoseb. v prsih mu je zahroplo
● ekspr. ti si to storil, je zahropla hropeče rekla

SSKJ²

zahŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
dati ostre, rezke glasove: zmrznjena trava je zahrskala pod nogami / konj je zahrskal

SSKJ²

zahŕstati -am dov. (r̄)
dati kratke, rezke glasove: ob prestopu je zahrstala suha vejica

SSKJ²

zahrstéti -ím dov. (ẹ́ í)
dati kratke, rezke glasove: zahrstel je sneg in srnjaček je izginil v gozdu; suha veja je zahrstela; brezoseb. pod nogami mu je zahrstelo

SSKJ²

zahrščáti -ím dov. (á í) star.
1. zahreščati: pesek je zahrščal pod njeno stopinjo
2. zasmrčati: glasno je zahrščal

SSKJ²

zahruméti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica je zahrumela od ogorčenja / v delavnici so zahrumeli stroji; brezoseb. za nami je votlo zahrumelo
// ekspr. hrumeč hitro se premakniti: helikopter je zahrumel po zraku
2. ekspr. razvneto, ogorčeno spregovoriti: govornik je zahrumel, da so mu vsi prisluhnili / zahrumel je nanj, naj odide zakričal, zavpil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zahrústati -am dov. (ú)
1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: skorja sveže pečenega kruha je zahrustala; brezoseb. ugriznil je v presto, da je zahrustalo / zahrustati med zobmi
2. dati hrustanju podobne glasove: zmrzli sneg je zahrustal pod nogami

SSKJ²

zahrustljáti -ám dov. (á ȃ)
na rahlo zahrustati: skorja je kar zahrustljala, ko je ugriznil / pesek mu je zahrustljal pod nogami; brezoseb. zasadil je lopato v zmrzlo zemljo, da je zahrustljalo

SSKJ²

zahrúti -hrújem dov. (ú)
nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta zahruje / bitka je zahrula
// ekspr. zakričati, zavpiti na koga: zahruti na otroka; jezno zahruti

SSKJ²

zahŕzati -am tudi -hŕžem dov. (r̄)
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati: kobila je zahrzala

SSKJ²

zahtéva -e ž (ẹ̑)
1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi: popustiti zahtevi; na zahtevo predsednika so sestanek prekinili; vztrajati pri zahtevah; pretiravati v zahtevah; gospodarske, politične zahteve; pisna, ustna zahteva; zahteva za odškodnino; zahteva po miru, samostojnosti / ozemeljske zahteve / imeti zahtevo do koga / nujna zahteva
// kar se zahteva: odpovedati se zahtevi; izpolniti, povedati zahtevo; velika, visoka zahteva / ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva / zahteve šole do učencev so velike
2. sestavek, namenjen uradnemu organu, s katerim se kaj zahteva: napisati, podpisati zahtevo / vložiti zahtevo
3. nav. mn., navadno s prilastkom kar kaj zahteva zaradi določenih svojih lastnosti, značilnosti: zahteve časa, trga se spreminjajo; zadostiti zahtevam tekmovanja, znanosti
♦ pravn. izročitvena zahteva; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon

SSKJ²

zahtévanje -a s (ẹ́)
1. glagolnik od zahtevati: zahtevanje odškodnine / zahtevanje izpolnitve obljube
2. star. zahteva: vrniti odvzeto premoženje na zahtevanje lastnikov / zahtevanje je bilo izpolnjeno

SSKJ²

zahtévati -am nedov. in dov. (ẹ́)
1. izražati odločno hotenje
a) da osebek kaj dobi: zahtevati denar, odškodnino, orožje; zahtevati svoje stvari nazaj; zahtevati od potnikov potne liste / koliko zahtevaš za avtomobil / šla je v tajništvo in zahtevala direktorja / ta učitelj od učencev veliko zahteva
b) z glagolskim samostalnikom da kdo kaj naredi: zahtevati izpolnitev obljube; občinstvo je zahtevalo ponovitev; zahtevati znižanje dajatev; zahtevajo, da predsednik odstopi; od otroka ne moreš zahtevati, da je pri miru / zahtevam, da mi vrneš denar
c) da kdo ravna, se vede tako, kot izraža dopolnilo: zahtevati mir, red / zahtevati poslušnost, pozornost
2. nav. 3. os. izraža, da je kaj tako, da je nujno, potrebno to, kar izraža dopolnilo: zadeva zahteva hitro rešitev; spolzka cesta zahteva previdno vožnjo; dogodki zahtevajo, da se moramo takoj odločiti / gradnja ceste zahteva velike stroške je zelo draga; ravnal je, kot sta zahtevala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; dolžnost, vest zahteva, da ukrepate; raziskava bo zahtevala veliko dela in časa zanjo bo potrebno / to delo zahteva celega človeka zanj je potrebno veliko časa in zavzetosti / nesreča je zahtevala osem smrtnih žrtev v njej je bilo

zahteváje

razburjal se je, zahtevaje sobo z razgledom na morje

zahtevajóč

-a -e:

sprla se je z vsemi, zahtevajoč pravico

pomiriti zahtevajoče množice

prisl.: zahtevajoče je iztegnil roko

zahtévan

-a -o:

zbrati zahtevani znesek

izdelki nimajo zahtevane kakovosti

SSKJ²

zahtévek -vka m (ẹ̑)
1. pravn. kar se zahteva: zahtevek je pretiran; odpovedati se zahtevku; vrednost zahtevka / poravnati, znižati zahtevek
// dejanje, s katerim se kaj zahteva: zavrniti zahtevek; vztrajati pri zahtevku / zastaranje zahtevka; zahtevek za zvišanje cen / izločitveni zahtevek naj se izločijo iz stečajnega sklada ali izmed zarubljenih predmetov, stvari, ki so last tretjih oseb; odškodninski, tožbeni zahtevek
2. pravn. listina, s katero se zlasti pri uradnem organu kaj zahteva: podpisati, vložiti zahtevek / sestaviti zahtevek
3. zahteva: uresničevati zahtevke vodstva / etični zahtevek

SSKJ²

zahtéven -vna -o prid., zahtévnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima velike, visoke zahteve: zahteven bralec, gost, kupec, profesor; biti enako zahteven do vseh; v svojih željah je preveč zahteven / te rože so zahtevne glede svetlobe in toplote; krompir in rž sta malo zahtevni kulturi
2. ki izraža ali vsebuje velike zahteve, zahtevnost: načrt je zahteven; postaviti zahtevna merila; organizacijsko, tehnološko zahteven
// ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost: zahteven izpit; zahteven poklic, študij; vzpon na goro je zahteven / zahteven film; zahtevna knjiga

zahtévno

prisl.:

zahtevno reči

SSKJ²

zahtévnež -a m (ẹ̑)
ekspr. zahteven človek: takemu zahtevnežu ni mogoče vedno ustreči

SSKJ²

zahtévnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. zahtevna ženska: ta ženska je velika zahtevnica
♦ adm. listina, v kateri se navede količina in vrsta materiala, zahtevanega v skladišču

SSKJ²

zahtévnik -a m (ẹ̑)
kdor kaj zahteva: plačati, ugoditi zahtevniku

SSKJ²

zahtévnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost zahtevnega: zahtevnost izpitne komisije se je nekoliko zmanjšala; zahtevnost kupcev / zahtevnost pri ocenjevanju / zahtevnost dela, naloge; tehnološka zahtevnost proizvodnje

SSKJ²

zahtévnosten -tna -o prid. (ẹ́)
ki zahteva določeno stopnjo znanja ali spretnosti: bral je strokovno literaturo na zahtevnostni ravni univerzitetnega študija; razdelili so jih v tri zahtevnostne skupine; poklici pete zahtevnostne stopnje

SSKJ²

zahudíčati -am dov. (í ī)
ekspr. zakleti z besedo hudič: stisnil je pesti in tiho zahudičal

SSKJ²

zahudíti se -ím se dov., zahúdil se (ī í)
zastar. razjeziti se: oče se je zahudil na sina, nad sinom / kakšen pa si, se je zahudila

SSKJ²

zahúkati -am dov. (ȗ)
oglasiti se z glasom hu: čuk, sova zahuka

SSKJ²

zahúpati -am dov. (ȗ)
dati signal s hupo: voznik je zahupal

SSKJ²

zahvála -e ž (ā)
1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pisna, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud
2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se / kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo
3. star., v členkovni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen

SSKJ²

zahválen -lna -o prid. (ā)
nanašajoč se na zahvalo: zahvalne besede; zahvalna pesem soncu; zahvalno pismo
♦ rel. zahvalna molitev; zahvalna nedelja navadno prva nedelja v novembru, z mašo v zahvalo za dobro letino

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zahvalíti se in zahváliti se -im se dov. (ī á)
1. izraziti hvaležnost: zahvaliti se darovalcu, rešitelju; zahvaliti se za denar, pomoč; pisno se zahvaliti; star. zahvaliti komu, koga / zelo ste mi ustregli, se je zahvalil / ekspr. lepo se zahvalim za sporočilo se zahvaljujem
2. z dajalnikom in tožilnikom priznati koga ali kaj kot vzrok za kaj: za neljubo presenečenje se lahko zahvališ njim; samo vozniku se moramo zahvaliti, da smo ostali živi; star. njo imam zahvaliti za srečo
3. vljudno odkloniti, zavrniti kaj: zahvalil se je za ponujeno hrano, češ da ni lačen / ne, za takšno povabilo se lepo zahvalim se lepo zahvaljujem

zahvalíti

in zahváliti v medmetni rabi

izraža

hvaležnost, zadovoljstvo:

boga zahvali, da se je vse srečno končalo

/ star. zelo ste bili prijazni, zahvalim hvala

star.

vljudno odklonitev, zavrnitev;

hvala:

ne bom pil, zahvalim

●

otr. zahvaliti bogca v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo

zahvalívši se

star.:

poslovil se je, zahvalivši se gostiteljem za lep sprejem

zahváljen

-a -o:

zahvaljeni, da ste prišli

v krščanskem okolju Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav

SSKJ²

zahváljati -am nedov. (á)
zastar. zahvaljevati se: zahvaljati darovalce

SSKJ²

zahvaljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zahvaljevati se: zahvaljevanje dobrotniku, gostitelju; po daljšem zahvaljevanju so se poslovili

SSKJ²

zahvaljeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem
2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem

zahvaljujóč se

-a -e:

poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu

●

publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre

SSKJ²

zahválnica -e ž (ȃ)
star. zahvalna pesem: peti zahvalnico soncu
♦ rel. zahvalna nedelja

SSKJ²

zahválnost -i ž (ā)
zastar. hvaležnost: storiti kaj iz zahvalnosti / dolgovati komu zahvalnost

SSKJ²

zaigráti -ám dov. (á ȃ)
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci
b) glasbeno delo: zaigrati koračnico, skladbo
2. z igranjem uresničiti: zadnjo tekmo so zaigrali brez napake / igralec je zaigral dobro in se visoko uvrstil / zaigrati na prvenstvu, turnirju; že desetič je zaigral v državni reprezentanci nastopil
3. začeti igrati: ravno ko so zaigrali zadnje dejanje, je izbruhnil ogenj / opolnoči naj zaigra godba / proti koncu tekme so zaigrali še bolj borbeno
4. povzročiti glasbo z glasbilom: zaigrati (na) harmoniko, klavir / zaigrati po notah; zaigrati štiriročno
5. z igranjem, igro zapraviti: zaigrati denar, posestvo / zaigrati v igralnici, na stavah
// ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapraviti: zaigrati možnost za uspeh; zaigrati ugled, zaupanje; zaigrati svojo prihodnost, srečo
6. ekspr. s svojim vedenjem, govorjenjem namerno ustvariti videz koga ali česa: zaigrati damo, zmagovalca; nataknil si je očala in zaigral slepca / zaigrati slabost, zadrego
7. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: oni bi ti utegnili marsikatero zaigrati / pog. pazite, nekega dne vam jo bo pošteno zaigral
8. ekspr., z dajalnikom narediti nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje
a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji zaigrale; od napora so mu zaigrale žile na sencih
b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: ob novici je ostala mirna, le obraz ji je zaigral / srce mu zaigra, ko to sliši
9. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč se postati viden, opazen: na licih mu je zaigral čuden nasmeh; v očeh ji je zaigrala jeza / pred menoj so zaigrale žive barve

zaigráti se

z igranjem, igro se zadržati kje predolgo:

otroci so se zaigrali in zamudili kosilo

/ pri šahu sta se zaigrala pozno v noč

zaigrán

-a -o:

zaigran denar

zaigrana skladba

njen smeh je narejen, solze zaigrane

prisl.: zaigrano veder

sam.: v njenem življenju ni bilo nič zaigranega

SSKJ²

zaigrávati -am nedov. (ȃ)
1. z igranjem, igro zapravljati: zaigravati plačo, posestvo; zaigravati s kartami
// ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapravljati: zdelo se ji je, da zaigrava svojo ljubezen, življenje
2. ekspr., s prislovnim določilom večkrat postajati viden, opazen: v njenih očeh zaigravajo iskrice

SSKJ²

zaihtéti -ím dov. (ẹ́ í)
močno, krčevito zajokati: ko je to slišala, je zaihtela; zaihteti od bolečine; na ves glas zaihteti
// knjiž. zajokati: tiho zaihteti
● knjiž. oprosti mi, je zaihtel ihte rekel

SSKJ²

zaímek -mka m (ȋ)
jezikosl. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo: določiti zaimku spol, število; sklanjati zaimek; jaz, takšen in drugi zaimki / kazalni, nedoločni, osebni zaimek; povratni osebni, povratni svojilni zaimek; samostalniški zaimek ki ima lastnosti samostalnika

SSKJ²

zaiménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaimek: zaimenska osnova / zaimenski prislov prislov s splošnim pomenom, ki zamenjuje kak prislov ali prislovno določilo; zaimenska beseda beseda, ki ima lastnosti zaimka; zaimenska sklanjatev sklanjatev zaimka; taka sklanjatev pridevniških besed

SSKJ²

zaíniti se -im se dov. (ī ȋ)
nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem: oblačila in pokrivala so se zainila

zaínjen

-a -o:

zainjene veje

SSKJ²

zainteresíranec -nca m (ȋ)
publ. interesent: zainteresiranci za stanovanja

SSKJ²

zainteresíranost -i ž (ȋ)
publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo
// prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost

SSKJ²

zainteresírati -am dov. (ȋ)
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti: zainteresirati mladino za glasbo, šport / predavanje mora poslušalca zainteresirati
// spodbuditi k čemu, pridobiti za kaj: zainteresirati delavce za večjo proizvodnjo / to ga je zainteresiralo za nadaljnje sodelovanje

zainteresírati se

dobiti, pokazati zanimanje, nagnjenje za kaj:

zainteresirati se za računalništvo

zainteresíran

-a -o:

zainteresiran kupec

biti zainteresiran za razvoj

biti zainteresiran na razvoju česa za razvoj

sam.: sporočiti zainteresiranim rok za oddajo prošenj

SSKJ²

zainvestírati -am dov. (ȋ)
z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard

SSKJ²

zaiskríti se -ím se tudi zaiskríti -ím dov., zaískril (se); zaiskrèn (ī í)
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet: kremen se zaiskri
2. oddati, dati trenutno, intenzivno svetlobo: lučka se zaiskri in ugasne; zaiskriti se v soncu; brezoseb. v temi se je zaiskrilo / oči so se ji zaiskrile od veselja
3. ekspr. iskreč se pojaviti: pred njim se je zaiskril zaklad / v njenih očeh so se zaiskrile solze
● ekspr. nenadoma se mu je zaiskrilo v glavi doumel, razumel je

SSKJ²

zaíti -ídem stil. zájdem dov., zaídite stil. zájdite; zašèl zašlà zašlò tudi zašló tudi zášel zášla zášlo (í)
1. spustiti se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zaide / sonce zaide za goro / ekspr. dan je zašel
♦ astron. zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
2. iti, premakniti se narobe, v napačno smer: spregledal je smerokaz in zašel; zaiti v gozdu; ladja je v megli zašla
// nehote, nenameravano spremeniti smer gibanja, hoje: v mraku je zašel s poti; malo je zašel na stran, a je hitro popravil smer / letalo je zašlo iz smeri
3. nehote, nenameravano priti kam: med sprehodom je zašel v stari del mesta; po nesreči je zašel tja / zašel je med tatove; zaiti v slabo družbo / ekspr.: včasih zaide k nam pride; zaiti na kriva pota
4. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom nehote, nenameravano priti v kako stanje, položaj: zaiti v stisko; zaiti pod vpliv koga / zaiti v dvome / zaiti v dolgove / ekspr. le kako je on zašel v politiko
5. ekspr. priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: bala se je, da sin ne bi zašel; v takih okoliščinah lahko tudi značajen človek zaide
● ekspr. njegova slava je zašla je minila

zášel

-šla -o:

zašli popotnik

zašlo sonce

SSKJ²

zajadikováti -újem dov. (á ȗ)
knjiž. zatarnati: ko je izvedela novico, je zajadikovala / to ne pomeni nič dobrega, je zajadikoval

SSKJ²

zajádrati -am dov. (ȃ)
1. zapluti s pomočjo jader: zajadrati v pristanišče; pren., ekspr. zajadrati v novo življenje
● ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila
2. poleteti z jadralnim letalom: letalec je zajadral v višave
3. nav. ekspr. počasi, mirno se premakniti: oblak je zajadral preko sonca
// počasi, dostojanstveno iti, se premakniti: plesalka v dolgi obleki je zajadrala po dvorani

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zajáhanje -a s (ā)
glagolnik od zajahati: zajahanje konja

SSKJ²

zajáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani: zajahati konja, osla; v skoku zajahati žival
// ekspr. sesti tako na kaj sploh: zajahati kolo, motor; otrok je zajahal pručko
2. jahaje iti, oditi: poslovil se je in zajahal proti domu; zajahati za kom
3. začeti jahati: upočasnil je dir in zajahal korakoma
4. dvigniti sprednji del telesa na drugo žival kot pri paritvi: pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo
// ekspr. priti s sprednjim delom na drugo vozilo: ob sunku je srednji vagon kar zajahal vagon pred seboj
5. pog. dobiti oblast nad kom, začeti komu delati nasilje: pazi, da te ne bo spet zajahal
● ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti

SSKJ²

zajamčeváti -újem nedov. (á ȗ)
obvezovati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčevati komu dobavo blaga / to zajamčuje neprekinjenost razvoja

SSKJ²

zajámčiti -im dov. (ā ȃ)
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčiti redno preskrbo z materialom / zajamčiti komu uspeh / to bi zajamčilo zvišanje pokojnin

zajámčen

-a -o:

uspeh je zajamčen

jeklo z zajamčeno sestavo

zajamčena svoboda misli

/ zajamčena preskrba zlasti v vojnem času preskrba, ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo; zagotovljena preskrba

♦

ekon. zajamčeni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki ga zagotavlja delovna organizacija vsakemu zaposlenemu glede na posamezne kategorije delavcev

SSKJ²

zajámrati -am dov. (ȃ)
nižje pog. zastokati, zatarnati: ranjenec je zajamral / av, je zajamral

SSKJ²

zajáskati -am dov. (ȃ)
1. zastar. zajavkati: zabolelo ga je, da je zajaskal
2. nar. zakričati, zavpiti: zajaskal je, naj se ustavijo
// zakokodajsati: kokoši so zajaskale

SSKJ²

zajávkati -am dov. (ȃ)
1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je zajavkal; slabotno zajavkati / ekspr. izgubljeni srnjaček je zajavkal / ekspr. vrata so zajavkala zaškripala
2. z visokim, zateglim govorjenjem izraziti bolečino, nesrečo: ko so izvedeli žalostno novico, so ženske glasno zajavkale / ekspr. vse je zaman, je zajavkala
// ekspr. potožiti, zatarnati: zajavkala je, da nima denarja

SSKJ²

zajávskati -am dov. (ȃ)
ekspr. zajavkati: padel je in zajavskal; zajavskati od strahu / ni ga še nazaj, je zajavskala

SSKJ²

zájčar -ja m (ȃ)
lov. pes, izučen za lov na zajce: pes je dober zajčar

SSKJ²

zájčarka -e ž (ȃ)
nar. dolenjsko zanka za lovljenje zajcev: nastavljati zajčarke

SSKJ²

zájček -čka m (ȃ)
1. manjšalnica od zajec: zajklja in zajčki / ekspr. ustrelil je lepega zajčka / ne bodi tak zajček
2. nav. mn. rastlina s temno rdečimi, rožnatimi, belimi cveti, razvrščenimi v grozdih: natrgati šopek zajčkov
3. ekspr. svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi svetlobe, odbite zlasti od ogledala: delati zajčke z ogledalom; zajček na steni, stropu
♦ bot. rjavi zajček užitna goba z rjavim klobukom, rastoča v gručah, Lyophyllum decastes; zool. morski zajček morski polž z lupinasto tvorbo, skrito v telesu, Aplysia

SSKJ²

zajčerêja tudi zajčjerêja -e ž (ȇ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo (domačih) zajcev: ukvarjati se z zajčerejo

SSKJ²

zajčerêjec tudi zajčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec

SSKJ²

zajčevína -e ž (í)
1. zajčje krzno: kapa iz zajčevine
2. zajčje meso: pečena zajčevina

SSKJ²

zájčevstvo -a s (ȃ)
slabš. bojazljivost, strahopetnost: očitati komu zajčevstvo

SSKJ²

zájčica -e ž (ȃ)
manjšalnica od zajka: zajčki in zajčice
● pog. v tem klubu strežejo zajčice natakarice v oblačilih z zajčjim repkom in z zajčjimi uhlji
♦ bot. rastlina z zgoraj sivkastimi listi in vijoličastimi ali škrlatnimi cveti, Prenanthes

SSKJ²

zájčjak tudi zájčjek -a m (ȃ)
1. zajčji iztrebek: zajčjaki in kurjaki
2. nar. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se z zajčjakom

SSKJ²

zájčji -a -e prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zajce: zajčji uhlji; zajčja dlaka / zajčje krzno; zajčje meso / zajčji mladiči / zajčji hlevček / posmehovali so se mu zaradi njegove zajčje narave / otrok z zajčjo ustnico prirojeno preklano zgornjo ustnico
2. v zvezi zajčji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva:
● preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi
♦ bot. zajčji mak rastlina s pernato deljenimi listi in rdečimi ali rumenimi cveti, Adonis; zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella; lov. zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice

SSKJ²

zájčnica -e ž (ȃ)
zajčji hlevček: narediti zajčnico

SSKJ²

zájčnik -a m (ȃ)
zajčji hlevček: postaviti zajčnik; zajčnik in kokošnjak

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zajebáncija -e ž (á) vulg.
1. draženje1, norčevanje: ne dovoli si zajebancije na svoj račun
2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: če ne drugače, sta zajebancijo naredila tako, da sta plesala na tovornjaku / konec zajebancije!

SSKJ²

zajêbanec -nca m (ȇ) vulg.
kdor povzroča komu kaj nezaželenega, slabega: v filmu je igral vlogo zajebanca / kot psovka ti zajebanec, sedaj boš dobil svoje!

SSKJ²

zajêbati -em tudi -am tudi zajébati -em tudi -am dov.(ȇ; ẹ̑)
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega: ta človek me je že večkrat zajebal
// poslabšati, otežiti kaj s čim nepravim, neustreznim: s svojo odsotnostjo je položaj še bolj zajebal

zajêbati se

, tudi zajébati se

prevarati se, zmotiti se:

zajebal si se, nikogar ni več tu

zajêban

tudi zajéban -a -o

deležnik od zajebati:

biti v zajebanem položaju

čutil se je zajebanega

ki izraža negativen odnos do osebe, stvari:

kdo bo gledal ta zajebani film

/ kot psovka mulec zajebani

SSKJ²

zajebávati -am nedov. (ȃ) vulg.
1. dražiti koga, norčevati se iz koga: vsi ga zajebavajo zaradi tistega dogodka
2. nalašč povzročati komu nevšečnosti z oviranjem pri delu, obremenjevanjem z nepomembnimi stvarmi, zadevami: ne bom se mu pustil zajebavati / avto me spet zajebava

zajebávati se

šaliti se, norčevati se:

ne zajebavaj se, povej po resnici

truditi se, mučiti se:

dolgo sem se zajebaval, preden sem odkril napako

SSKJ²

zájec -jca m (ȃ)
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki
// samec te živali: spustiti zajca k zajklji
// glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec
2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec
3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem
4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca
● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
♦ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus

SSKJ²

zajécati -am dov. (ẹ̄)
1. zajecljati: otrok je zajecal / zajecati iz zadrege / pomagajte, je zajecala
2. dati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: bolnik je komaj slišno zajecal

SSKJ²

zajecljáti -ám dov. (á ȃ)
jecljaje reči, spregovoriti: trudil se je, da bi povedal gladko, a je spet zajecljal / tega nisem vedela, je zajecljala

SSKJ²

zaječáti -ím dov., zajéči in zajêči; zajéčal in zajêčal (á í)
dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: ranjenec je zaječal; milo, tiho zaječati; zaječati od bolečine
● ekspr. ranjen sem, je zaječal rekel, povedal s slabotnim, žalostnim glasom
// ekspr. dati ječanju podobne glasove: veje so zaječale v vetru; zavore so zaječale in avtomobil se je ustavil

SSKJ²

zajéda -e ž (ẹ̑)
1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala: ustaviti ladjo v globoki zajedi / morske zajede
2. alp. vdolbina v skalovju z zelo razprtima stenama: plezati po zajedi / otipati zajedo v skali

SSKJ²

zajedalec gl. zajedavec

SSKJ²

zajedálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. zajedavski: zajedalne rastline / zajedalno življenje

SSKJ²

zajedalka gl. zajedavka

SSKJ²

zajédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zajedati: zajedanje drugih rastlin, živali
● knjiž. vpitje in zajedanje oštevanje z zajedljivimi besedami

SSKJ²

zajédati -am nedov. (ẹ́)
1. živeti na škodo drugega organizma: ta rastlina zajeda drevesa; piškur zajeda ribe
2. ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitali so mu, da zajeda starše; ni hotel zajedati tovarišev
● knjiž. zaradi takih napak ga kar naprej zajeda z zajedljivimi besedami ošteva

zajédati se

s prislovnim določilom

z jedenjem, grizenjem prodirati v kaj:

črv se zajeda v sadež

pren., ekspr. skrbi se zajedajo vanj

prodirati v kaj trdega:

žaga se je enakomerno zajedala v deblo

/ veriga se mu je zajedala v kožo

/ hudournik se zajeda v pobočje

/ ekspr. mraz se zajeda v telo

prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani:

prah se zajeda v oblačila

/ saje so se jim zajedale v kožo

●

ekspr. morje se tu zajeda globoko v kopno sega

SSKJ²

zajedàv -áva -o prid. (ȁ á)
star. zajedavski: zajedavi črvi / zajedavo življenje
● star. bil je zafrkljiv in zajedav zajedljiv

SSKJ²

zajedávec -vca in zajedálec -lca [zajedau̯ca] m (ȃ)
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci
♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja
2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci

SSKJ²

zajedávka in zajedálka -e [zajedau̯ka] ž (ȃ)
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta rastlina je zajedavka; iztrebljati zajedavke
2. ekspr. ženska, ki živi od dela drugega, na škodo drugega: ta ženska je prava zajedavka

SSKJ²

zajedávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zajedavce: zajedavske rastline / zajedavski način življenja
♦ med. zajedavske bolezni bolezni, ki jih povzročajo zajedavci

SSKJ²

zajedávstvo -a s (ȃ)
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: raziskovati zajedavstvo; značilnosti zajedavstva
2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega: družbeno, intelektualno zajedavstvo

SSKJ²

zajédek -dka m (ẹ̑)
knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo: plačal je ves zajedek in zapitek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zajedljív -a -o prid., zajedljívejši (ī í)
ki si (rad) prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: zajedljiv človek; ne bodi tako zajedljiv; z leti je postal še bolj zajedljiv
// ki izraža tako prizadevanje: zajedljiv smeh; zajedljive besede

zajedljívo

prisl.:

zajedljivo reči, vprašati

SSKJ²

zajedljívec -vca m (ȋ)
ekspr. zajedljiv človek: ne bodi tak zajedljivec

SSKJ²

zajedljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zajedljivega: vsi so se bali njegove zajedljivosti / reči kaj z zajedljivostjo

SSKJ²

zajédnica -e ž (ẹ̑)
zastar. skupnost: živeti v zajednici; člani zajednice / jezikovna, politična zajednica

SSKJ²

zajédniški -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. skupnosten: zajedniška miselnost / človek kot zajedniško bitje družbeno

SSKJ²

zajékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. jekniti: od strahu je zajeknil / zvon je zajeknil
● knjiž. boli, je zajeknil rekel, povedal z ostrim, bolečino izražajočim glasom; knjiž. strel je zajeknil od gora odjeknil

SSKJ²

zájem1 -jma m (á)
zastar. zakup: zajem zemljišča / dati kmetijo v zajem

SSKJ²

zajèm2 -éma m (ȅ ẹ́)
glagolnik od zajeti: zajem vode; zajem z žlico / zajem zraka / povečati zajem vode pri izviru zajetje

SSKJ²

zajemáča -e ž (á)
zajemalka: zajeti juho z zajemačo / priliti zajemačo mleka
♦ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib

SSKJ²

zajemálec -lca [zajemau̯ca in zajemalca] m (ȃ)
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti: deli zajemalca / rotirni zajemalec

SSKJ²

zajemálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za zajemanje: zajemalna priprava

SSKJ²

zajemálka -e [zajemau̯ka in zajemalka] ž (ȃ)
1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi: z zajemalko si dati krompir, riž na krožnik; zajeti juho z zajemalko / zajemalka za juho, omako / zliti iz zajemalke / priliti zajemalko mleka
// manjša zidarska posoda s krajšim ročajem za zajemanje, premeščanje tekoče, drobne snovi: zajeti apno, malto z zajemalko / zmešati si lepilo v zajemalki / zidarska zajemalka
2. teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalka ekskavatorja; zajemalke sejalnice
♦ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib; zajemača

SSKJ²

zajemálnik -a m (ȃ)
teh. posoda za zajemanje: vlivati tekoče milo z zajemalnikom v zabojčke

SSKJ²

zajemálo -a s (á)
teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalo pri bagru

SSKJ²

zajémanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zajemati: zajemanje vode z vedrom / zajemanje iz skupne sklede / zajemanje strupenih snovi v posebne bazene / sunkovito zajemanje zraka / množično zajemanje ljudi v kako gibanje / statistično zajemanje podatkov / zajemanje dohodka podjetij z davki pridobivanje dela dohodka podjetij za svoje potrebe ali za potrebe koga drugega

SSKJ²

zajémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila
2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak
4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega območja
// delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo
5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima
6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane
// imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike
8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz vrst mladih / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, od kod zajema svojo moč dobiva
9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir
● star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za

zajemáje

jedli so, zajemaje iz skupne sklede

zajemajóč

-a -e:

ustavil se je, zajemajoč zrak

ustvarjalec, zajemajoč iz ljudske glasbe

zajéman

-a -o:

znanje, zajemano iz knjig

SSKJ²

zajemljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da zajeti: zajemljiva snov / kratka, s pogledom zajemljiva razdalja / z literaturo zajemljivi svet
2. zastar. zanimiv: zajemljiv roman

zajemljívo

prisl.:

zajemljivo pripovedovati o čem

SSKJ²

zajémnik -a m (ẹ̑)
zastar. zakupnik: pravice zajemnikov

SSKJ²

zajéra -e ž (ẹ̑)
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa: čelo in zajera / prirezati desko, letev na zajero; stik na zajero
// stik, spoj tako prižaganih ploskev: zajera pri okviru slike / očistiti iz zajere stari klej

SSKJ²

zajésti -jém dov., 2. mn. zajéste, 3. mn. zajedó tudi zajêjo; zajêj in zajèj zajêjte; zajédel zajédla, stil. zajèl zajéla (ẹ́)
1. ekspr. porabiti, zapraviti za jed, hrano: zajedel je ves denar; vse je zajedel in zapil / sin ga bo zajedel mu bo porabil, zapravil imetje za jed, hrano
2. ekspr. prebiti, preživeti zlasti v uživanju jedi, hrane: večino časa zaje in zapije

zajésti se

s prislovnim določilom

z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj:

črv se zaje v jabolko

/ klop se zaje v kožo

/ ekspr. med pretepom se je zajedel v njegovo roko zagrizel; pren., ekspr. dvom se zaje v človeka

prodreti v kaj trdega:

sveder se zaje v desko

plug se zaje v zemljo

/ psu se je ovratnica zajedla v vrat; vrv se je zajedla v roke

/ reka se je zajedla v skalna tla

priti skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani:

prah se zaje v preprogo

črnilo se zaje v tla

/ kislina se zaje v kožo

/ neprijeten vonj se je močno zajedel v obleko

●

ekspr. naselje se je zajedlo v polja je seglo

zajéden

-a -o:

v pobočje zajedena steza

veriga, zajedena v roke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zajéten -tna -o prid., zajétnejši (ẹ́ ẹ̄)
ekspr. ki ima razmeroma veliko razsežnost
a) glede na obseg, širino: zajeten moški; zajetno telo bika / zajeten vrat širok
b) glede na prostornino: zajeten sod; zajetna košara
c) glede na debelino: zajeten šop bankovcev; zajetna knjiga
č) glede na premer: zajeten obseg
d) glede na merljivo količino: zajeten kos mesa; zajeten kup / zajeten dnevni red obsežen; zajetna vsota denarja velika

SSKJ²

zajéti -jámem dov., zajêmi zajemíte; zajél; nam. zajét in zajèt (ẹ́ á)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajeti juho, kašo, pesek; zajeti z vedrom, zajemalko, žlico / zajeti moko, vodo v dlan / zajeti cmok v juhi; z mrežo zajeti ribe / bager je zajel material in ga stresel na kup / s čevlji zajeti blato / čoln se je nagnil in zajel vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo je dobil v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način vzeti kaj tekočega, sipkega: šla je k studencu, da bi zajela vodo; zajeti jed iz sklede; zajeti moko iz vreče; zajeti vodo iz vodnjaka / ekspr.: vzel je žlico in zajel začel jesti; zajemi, gotovo si lačen; pren., ekspr. zajeti resnico iz prvega vira
2. publ. z določenim namenom narediti, da pride kaj v kako posodo, kak prostor: zajeti odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak narediti, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: zajel je zrak in se potopil; globoko, počasi zajeti zrak / zajeti dim v pljuča / ekspr. zajeti sapo vdihniti
4. narediti, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s koso zajeti ozek pas trave; s srpom zajeti šop žita / v daljnogled zajeti mesto v daljavi / kamera je zajela ves prizor; ta objektiv zajame velik prostor
// narediti, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo je zajel obdobje zadnjih desetih let; z očmi zajeti ves prostor
5. narediti, da je kdo deležen kake dejavnosti: v preventivno zdravstveno zaščito zajeti vse prebivalce; z anketo zajeti večino poslušalcev / akcija je zajela vse srednješolce; stavka je zajela več tisoč delavcev / zajeti koga v društvo vključiti
6. narediti, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajeti v knjigo vse pomembnejše članke; zajeti v zbirko pesmi iz zadnjega obdobja ustvarjanja / slovar ni mogel zajeti vsega besednega gradiva
// ekspr. narediti, da je kaj izraženo v čem: v noveli je zajel miselni in čustveni svet intelektualca; slikar je zajel na platno vzdušje pričakovanja; tega ni mogoče zajeti v besede, z besedami / umetnost skuša zajeti življenje v vsej njegovi globini in širini
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobiti, prijeti koga: zajeti sovražno četo; zajeti tihotapce; zajeti koga pri raciji / zajeti velik vojaški plen
8. s prislovnim določilom oskrbeti se iz kakega vira: zajeti podatke iz enciklopedij / pisatelj je zajel snov za roman iz starejše zgodovine / ekspr. od kod je zajel pogum za to dejanje dobil
9. dobiti kaj v območje svojega delovanja: čoln so zajeli vrtinci; plavalca je zajel tok / hišo je zajel ogenj / izletnike je zajela nevihta; pren., ekspr. zajel ga je vrtinec velemestnega življenja
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: sobo je zajela tema, tišina / zajelo ga je malodušje, navdušenje; ljudi je zajel preplah / zajel ga je spanec / delo ga je tako zajelo, da je pozabil na vse drugo
● star. preproga zajame preveliko površino zavzame; star. zajeti trdnjavo zavzeti, osvojiti; ekspr. ob tej novici je globoko zajel sapo zelo je bil presenečen; star. zajeti dekle okrog pasu objeti; star. zajeti koga za roko prijeti, zgrabiti; publ. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov je opisal, prikazal
♦ grad. zajeti izvir, potok umetno ga zajeziti zaradi izkoriščanja; obrt. zajeti nit s kvačko in jo potegniti skozi petljo

zajét

-a -o:

zajet vojak

zajet vrelec

izrazi, zajeti iz narečij

v zbirko so zajeta vsa pisateljeva pomembnejša dela

SSKJ²

zajétje -a s (ẹ̑)
1. glagolnik od zajeti: zajetje vode v dlan / zajetje mineralnih vrelcev / zajetje zraka / zajetje predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove / zajetje nasprotnikovih vojakov
2. grad. kraj ali objekt, kjer se umetno zajezi izvir zaradi izkoriščanja: zgraditi zajetje / vodovod napajata dve zajetji; okuženo zajetje / vodno zajetje

SSKJ²

zajétnost -i ž (ẹ́)
ekspr. lastnost, značilnost zajetnega: bila je spretna kljub svoji zajetnosti / zajetnost posode

SSKJ²

zajéza -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodnoštajersko jez2: zgraditi na reki zajezo; voda teče čez zajezo
// območje, prostor zajezenega vodnega toka: v zajezi voda upada
// zajezitev: pomagati pri zajezi vode

SSKJ²

zajèzd -ézda m (ȅ ẹ́) zastar.
zajahanje: zajezd konja
● biti utrujen od dolgega zajezda od dolge ježe

SSKJ²

zajézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi: vojaki so zajezdili v sotesko; zajezdil je po ravnini
2. zajahati: zajezditi konja / otrok je zajezdil klop in zabingljal z nogami

SSKJ²

zajézen -zna -o prid. (ẹ̑)
zajezitven: zajezni nasip

SSKJ²

zajezikáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. predrzno reči, povedati: zajezikal je nekaj grdega; nesramno zajezikati / lažeš, mu je zajezikala

SSKJ²

zajezítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zajeziti: zajezitev hudournika, reke / zajezitev epidemije / zajezitev prometa / velikost, višina zajezitve

SSKJ²

zajezíti -ím dov., zajêzi in zajézi; zajézil (ī í)
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: vaščani so zajezili potok / kamenje je zajezilo studenec
// narediti oviro, pregrado vodi, usmeriti jo: zajeziti povodenj
2. narediti, da se kaj ne širi, narašča: zajeziti epidemijo, požar / zajeziti dolgove / zajeziti rast prebivalstva / zajeziti jezo, strah koga

zajezíti se

nabrati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje:

voda se je zajezila in vdrla v hiše

/ množica se je zajezila pred vrati

zajezèn

-êna -o:

zajezen rečni tok

SSKJ²

zajezítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zajezitev: zajezitveni nasip; zajezitvena naprava / zajezitvena dela / zajezitvena višina
♦ grad. zajezitveno jezero jezero, nastalo z zajezitvijo, da se vzdržuje vodna gladina na določeni višini

SSKJ²

zajezováti -újem nedov. (á ȗ)
jeziti, delati jez: zajezovati reko / rastlinje je zajezovalo odtok vode / zidovi zajezujejo ropot

SSKJ²

zajéžiti se -im se tudi zaježíti se -ím se dov., zajéži se; zajéžil se (ẹ̄ ẹ̑; ī í)
zastar. naježiti se: psu se je zaježila dlaka

SSKJ²

zájka -e ž (ȃ)
zajčja samica: zajka z mladiči; zajec in zajka

SSKJ²

zájklja -e ž (ȃ)
zajčja samica: breja zajklja; zajec in zajklja

SSKJ²

zajódlati -am dov. (ọ̑)
v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: pevci so zajodlali
// izraziti veselje z glasovi kot pri tem petju: ko so prišli na vrh gore, so glasno zajodlali

SSKJ²

zajókati tudi zajokáti -am, in zajókati tudi zajokáti -jóčem, in zajókati se tudi zajokáti se -am se, in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov., zajókajte (se) tudi zajokájte (se) in zajóčite (se) (ọ́ á ọ́)
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala
// začeti jokati: ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala
2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove: kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali
● ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil

zajókan

-a -o nar. vzhodno

objokan:

zajokan obraz

zajokane oči

/ vrnil se je žalosten in zajokan

SSKJ²

zájtra prisl. (ȃ)
1. star. jutri zjutraj: danes nimam, zajtra dobiš
2. zastar. zjutraj: zajtra je odšel

SSKJ²

zájtrk -a m (ā)
obrok hrane, ki se jé zjutraj: pripraviti zajtrk; postreči z zajtrkom; dober, ekspr. krepek, obilen zajtrk / za zajtrk bo kruh z maslom / jesti zajtrk zajtrkovati / kontinentalni zajtrk lahek zajtrk, navadno sestavljen iz kruha, masla, marmelade in kave, čaja
♦ gastr. angleški, dunajski zajtrk
// uživanje tega obroka: zajtrk ni trajal dolgo / zajtrk bo ob osmih / po zajtrku so začeli z delom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zajtrkoválec -lca [zajtərkovau̯ca tudi zajtərkovalca] m (ȃ)
kdor jé zajtrk: prvi zajtrkovalci so že sedeli za mizami

SSKJ²

zajtrkoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza

SSKJ²

zajtrkoválnica -e ž (ȃ)
nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami: odpreti zajtrkovalnico; natakarica v zajtrkovalnici
♦ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk

SSKJ²

zajtrkováti -újem nedov. (á ȗ)
jesti zajtrk: zajtrkoval je, ko je pozvonilo / preh. najraje zajtrkuje mlečne jedi jé za zajtrk

SSKJ²

zajúckati -am dov. (ȗ)
nar. severovzhodno zavriskati, zaukati: fantje zapojejo in zajuckajo; veselo zajuckati

SSKJ²

zajúkati -am dov. (ū)
nar. gorenjsko zavriskati, zaukati: pastir je zajukal

SSKJ²

zajutrek gl. zajtrk

SSKJ²

zakacáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. zamazati, zapackati: zakacati šipe z blatom / krmežlji so mu zakacali oči

zakacán

-a -o:

zakacane oči

SSKJ²

zakáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. zapeti1, zatakniti: zakačil je grablje ob korenino; zakačiti se za skalo
● knjiž. pazi, da te ne zakači kaka patrulja ujame, prime

SSKJ²

zakadíti -ím dov., zakádil (ī í)
1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom
2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi
3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš
4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi
5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot

zakadíti se

narediti, oddati dim:

peč, sveča se zakadi

narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha

zaradi dima v zraku postati nečist:

soba se je zelo zakadila

postati črn, umazan od dima:

stene so se zakadile

pojaviti se, razširiti se v zraku:

iz obleke se je zakadil prah

brezoseb. iz dimnika se je zakadilo

/ proti večeru so se v dolini zakadile meglice

ekspr.

steči

zdirjati:

vsi so se zakadili proti izhodu

jezdec se je zakadil za ubežnikom

zakaditi se navkreber

z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo

v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo

pog.

omamiti se s kajenjem mamil, zlasti marihuane:

zakadil se je do smrti

zakajèn

-êna -o:

zakajen prostor

prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno

SSKJ²

zakáj1 prisl. (ā)
1. vprašuje po vzroku: zakaj hodiš tja; zakaj si jezen na nas / zakaj bi ne bili veseli / ekspr.: le zakaj je ni v službi; zakaj, le zakaj si to storil; tukaj so vrag vedi zakaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vprašala ga je, zakaj se smeje / elipt. hočem vedeti, zakaj
2. elipt., v trdilnih stavkih, v zvezi z le, pa izraža močno, odločno zanikanje: se bojiš? Zakaj le
// v nikalnih stavkih izraža pritrditev brez pridržka: bi šel z nami? Zakaj pa ne
3. pog. čemu: zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico; sam.: postavljati zakaje vprašanja o vzroku, vzrokih
● ekspr. vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog

SSKJ²

zakáj2 in zakaj vez. (ā)
knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj2: telefoniral je od soseda, zakaj doma niso imeli telefona; cenili so ga, zakaj bil je delaven in pošten

SSKJ²

zakájati -am nedov. (á)
s kajenjem povzročati, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci zakajajo sobo

SSKJ²

zakájati se -am se nedov. (á) pog.
omamljati se s kajenjem mamil, zlasti marihuane: rad se je zakajal; ko pade noč, se začnejo zapijati in zakajati

SSKJ²

zakájček -čka m (ā)
ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj: malemu zakajčku ni zmeraj lahko odgovoriti / otrok zakajček

SSKJ²

zakálati se -am se dov. (ȃ)
zastar. zagozditi se: ladja se zakala med ledene sklade

SSKJ²

zakalíti1 -ím dov., zakálil (ī í)
skaliti1: hodil je po potoku in ga zakalil / njegove oči so zakalile solze / zaradi nevihte se je reka zakalila

SSKJ²

zakalíti2 -ím dov., zakálil (ī í)
razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: zakaliti lopato, sekiro / zakaliti jeklo

SSKJ²

zakamuflírati -am dov. (ȋ)
1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: zakamuflirati bolnišnico; zakamuflirati vhod z vejami; vojaki so se zakamuflirali
2. ekspr. zakriti, prikriti: zakamuflirati vodovodne cevi / zakamuflirati prave namene

zakamuflíran

-a -o:

zakamuflirana pot

letala so zakamuflirana

SSKJ²

zakántati se -am se dov. (ȃ)
nižje pog. zaleteti se: zakantati se v ograjo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ)
1. s kapanjem zadelati: s svečo zakapati mesta, kjer šotor pušča / zakapati zamašek z voskom
2. nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: iz rane je zakapala kri

zakápan

-a -o:

zakapana luknjica

♦

geogr. zakapana jama jama s kapniki

SSKJ²

zakápati2 -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. zakopavati: zakapati dragocenosti, orožje / zakapati v jame

SSKJ²

zakapljáti -ám dov. (á ȃ)
nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe; brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (na redko) deževati
// ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce

SSKJ²

zakártati -am tudi zakartáti -ám dov. (ȃ; á ȃ)
s kartanjem zapraviti: zakartati denar, hišo

SSKJ²

zakasnélec -lca [zakasnelca in zakasneu̯ca] m (ẹ̑)
knjiž. zamudnik: sem in tja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut

SSKJ²

zakasnélost -i ž (ẹ́)
knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno: ideje so kljub zakasnelosti zanimive

SSKJ²

zakasnéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: avtobus je tisti dan zakasnel / ura je spet zakasnela pet minut zaostala
2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo

zakasnèl

in zakasnél -éla -o:

zakasnel razvoj

zakasneli gostje

SSKJ²

zakasnévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zakasnevati: zakasnevanje vlaka / zakasnevanje visokih temperatur

SSKJ²

zakasnévati -am nedov. (ẹ́) knjiž.
1. imeti zamudo, biti pozen: vlak pogosto zakasneva / pri izvajanju reforme zakasnevamo / obvestila zakasnevajo zamujajo; ura zakasneva zaostaja
// začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad zakasneva; visoke temperature letos nekoliko zakasnevajo
2. preh. povzročati, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slabo vreme zakasneva setev

SSKJ²

zakasnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zakasniti: mrzlo poletje bo povzročilo zakasnitev zorenja / zmanjšati zakasnitve in izostanke
♦ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči

SSKJ²

zakasníti -ím dov., zakásnil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasnila pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile
// narediti, povzročiti, da kdo kam pride pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slaba cesta nas je zakasnila
2. nepreh., knjiž. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: vlak je zakasnil deset minut; nekoliko je zakasnil k zajtrku; tisti, ki so zakasnili, so ostali lačni
3. ne narediti, ne začeti delati česa ob času, kot se predvideva, pričakuje: letos so zakasnili z obiranjem / ribez bo zakasnil z zorenjem

zakasníti se

začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje:

cvetenje se je zaradi mrzle pomladi zakasnilo

poletje se je zakasnilo

govorna sposobnost se je pri njem zakasnila

ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:

kadar je večerjal pri njih, se je zmeraj zakasnil

predolgo se je zakasnil v mestu in ne bo prišel pravočasno domov

/ če se boš zakasnil, kar tam prespi

/ zima se je zakasnila je dolgo trajala

zakasnjèn

-êna -o in zakásnjen -a -o

zakasnel:

zakasnjen obiskovalec

zakasnjeno cvetenje

SSKJ²

zakasnjênec tudi zakásnjenec -nca m (é; ā)
star. zamudnik: zakasnjenec je tiho vstopil v razred

SSKJ²

zakášljati -am dov. (ȃ)
1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: ni smel zakašljati, da ne bi prebudil otroka; v zadregi zakašljati; glasno, močno zakašljati / ekspr. ni mogoče, je zakašljal
2. ekspr. dati kašljanju podobne glasove: motor je zakašljal in utihnil

SSKJ²

zakavdráti -ám dov. (á ȃ)
oglasiti se z visokim, tresočim se glasom: puran zakavdra; jezno zakavdrati

SSKJ²

zakavkljáti se -ám se dov. (á ȃ)
zastar. zapeti se, zaplesti se: žici sta se zakavkljali / zakavkljal se je z neko žensko

SSKJ²

zakávljati -am dov. (ā)
s kavljem zapeti, se povezati: roparji so ladjo zakavljali in jo potegnili k sebi
// s kavljem zapeti, pritrditi v določenem položaju: zakavljati vhodna vrata

zakávljati se

zapeti se, ujeti se (na trnek):

riba se je zakavljala

SSKJ²

zakávljiti -im dov. (á ȃ)
zastar. zakavljati: zakavljiti naoknice

SSKJ²

zakídati -am dov. (í ȋ)
1. zametati1:
a) s snegom: zakidati vhod v stavbo
b) z gnojem, blatom: zakidati odtočni jarek v hlevu
2. ekspr. zamesti2: sneg je zakidal vse poti

zakídan

-a -o:

zakidan prehod

SSKJ²

zakíhati -am dov. (í ȋ)
1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: zakihal je in si obrisal nos / ekspr. star sem, zakiha mož
2. ekspr. dati kihanju podobne glasove: avtomobil je zakihal in se ustavil

SSKJ²

zakikiríkati -am dov. (ī)
oglasiti se z glasom kikiriki: petelin je glasno zakikirikal
// ekspr. reči z glasom, podobnim kikirikanju: povej mi, je zakikirikala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakímati -am dov. (ȋ)
1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor: konj od napora zakima / zakimati z glavo; pren., ekspr. klasje zakima v vetru
// pokimati: namesto odgovora je samo zakimala / zakimala je: Glasba je nekaj najlepšega
2. ekspr. sede, z glavo, usmerjeno navzdol, zadremati, zaspati: komaj je dobro sedel, je že zakimal; zakimati na klopi; med govorom, vožnjo zakimati
// zadremati, zaspati sploh: popoldne je zakimal na kavču

SSKJ²

zakínkati -am dov. (ȋ)
1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor, zaradi slabosti, utrujenosti: če ga je pestoval pokonci, je otrok zakinkal / bil je tako slaboten, da mu je glava zakinkala
// zastar. pokimati: zakinka in reče: Prav imaš
2. ekspr. sede, z glavo, usmerjeno navzdol, zadremati, zaspati: nekajkrat je zazehal, potem pa je kar pri mizi zakinkal; med predavanjem, vožnjo zakinkati
// zadremati, zaspati sploh: po kosilu rad zakinka

SSKJ²

zakipéti -ím dov., zakípel (ẹ́ í)
1. zaradi močnega vretja se dvigniti: juha, mleko zakipi; brezoseb. v loncu je zakipelo
2. ekspr. zaradi določene sile se strmo dvigniti, pri čemer nastane vretju podobno gibanje: ob eksploziji voda zakipi / valovi zakipijo
// strmo se dvigniti, vzpeti: v daljavi zakipijo v nebo stolpnice / gozdovi zakipijo do zasneženih grebenov
3. ekspr. na hitro pojaviti se v veliki meri: na travnikih je zakipela pomlad / v njem je zakipelo divje sovraštvo
// doseči zelo visoko stopnjo določenega duševnega stanja: od razburjenja je zakipel / v meni je zakipela kri / srce ji zakipi v močni ljubezni
4. ekspr. razjeziti se, razburiti se: ni zakipel, le užaljeno je molčal / tako ne gre, je zakipel

SSKJ²

zakís -a m (ȋ)
agr. tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju:

SSKJ²

zakísanost -i ž (ȋ)
lastnost, stanje zakisanega: stopnja zakisanosti
♦ agr. zakisanost tal

SSKJ²

zakísati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi zakisajo mleko
♦ agr. stoječa voda zakisa tla

zakísati se

zaradi vrenja postati kisel:

smetana se zakisa

♦

agr. zemlja se sčasoma zakisa postane kisla

zakísan

-a -o:

zakisano mleko

zakisano zemljišče

SSKJ²

zakítati -am dov. (ȋ)
izravnati površino s kitom: vrata zgladimo s steklenim papirjem in zakitamo / zakitati reže v lesu
// zadelati, pritrditi s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: zakitati šipe / zakitati akvarij

zakítan

-a -o:

zakitano mesto

okno je že zakitano

SSKJ²

zaklàd -áda m (ȁ á)
1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
// večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto
// mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra
// nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne
2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad
// nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade
3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad
// kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom
// nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel
5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti
6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad
// vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad
7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad
● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister
♦ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku

SSKJ²

zakládati -am nedov. (ȃ)
star. zalagati: zakladati trgovine z blagom / zakladati koga z denarjem

SSKJ²

zakláden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zaklad: odpreti zakladno skrinjico
♦ arheol. zakladna najdba najdba več predmetov, namenoma shranjenih ali zakopanih na kakem kraju
2. nanašajoč se na upravljanje z javnim, državnim denarjem: zakladni minister / zakladni denar; zakladna menica kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo

SSKJ²

zakládnica -e ž (ȃ)
1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja
// ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom
2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica
3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister
4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj
5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice; črpati iz kulturne zakladnice naroda
● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž. njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad

SSKJ²

zakládničar -ja m (ȃ)
knjiž. zakladnik: zakladničar zaklepa vrata zakladnice / dvorni zakladničar

SSKJ²

zakládnik -a m (ȃ)
1. kdor skrbi, je odgovoren za zakladnico: zakladnik je odprl zakladnico
2. knjiž., v nekaterih državah zakladni minister: zakladnik je član vlade / državni zakladnik
3. star. kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle; blagajnik: zakladnik jim je izplačal njihov delež; zakladnik društva
♦ zgod. zakladnik v fevdalizmu uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, ki upravlja zakladnico in premoženje fevdalca

SSKJ²

zaklánjati -am nedov. (ȃ)
1. knjiž. delati, da pride kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite: zaklanjati sadike z vejami / med pohodom so zaklanjali puške pod šotorska krila
2. star. ščititi, varovati: gore zaklanjajo deželo pred burjo / zaklanjati se s ščitom
3. star. zakrivati: vas se ne vidi, ker jo zaklanja gozd / s telesom zaklanjati luč

zaklánjati se

star.

skrivati se:

otroka sta se zaklanjala za materjo

/ zaklanjati se pri znancih

SSKJ²

zaklápljati -am nedov. (ā)
star. zapirati: zaklapljati oči

SSKJ²

zakláti -kóljem dov., zakôlji zakoljíte (á ọ́)
1. pripraviti prašiča za hrano: prašiče zredijo in zakoljejo doma
2. ubiti (domačo) žival za hrano, navadno z nožem: zaklati kokoš / prisilno zaklati zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda
// ekspr. ubiti, umoriti, navadno z nožem: v pretepu so ga zaklali; zaklati se s kuhinjskim nožem
3. pog., ekspr. zelo prizadeti, povsem onemogočiti koga: z razkritjem resnice ga bom zaklal / visoke cene so nas zaklale / zaklal sem se, ker sem mu verjel prišel sem v neprijeten, neugoden položaj

zaklán

-a -o:

zaklana žival

SSKJ²

zaklatíti in zaklátiti -im, tudi zaklátiti -im dov. (ī á; á)
ekspr. narediti nekaj neurejenih gibov, navadno z rokami: zaklatiti proti komu s palico / zaklatiti z rokami okoli sebe

zaklatíti se

in zaklátiti se, tudi zaklátiti se ekspr.

potepajoč se, pohajkujoč zaiti:

v vas se je zaklatil neznan človek

SSKJ²

zaklavzulírati -am dov. (ȋ)
knjiž. omejiti s klavzulo: zaklavzulirati pogodbo, postopek

SSKJ²

zaklécati -am dov. (ẹ̄)
večkrat nehote, sunkovito upogniti nogo v kolenu, zlasti med hojo: noge so mu zaklecale od strahu / pogosto ji zaklecajo kolena

SSKJ²

zaklejíti -ím tudi zaklêjiti -im dov., zaklêjil (ī í; ȇ)
zalepiti s klejem: zaklejiti spah

zaklejíti se

, tudi zaklêjiti se kem.

spremeniti se v klej:

škrob se zakleji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaklenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zakleniti: zaklenitev vrat / zaklenitev dostopa; zaklenitev tipkovnice

SSKJ²

zakleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
1. dati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: zaklenil je in spravil ključ; zakleniti s ključem; ključavnica se sama zaklene / dvakrat zakleniti / zakleniti lisice, vrata
b) da kaj ne more več delovati: zakleniti kolo, volan / zakleniti datoteke, telefon, tipkovnico onemogočiti, omejiti uporabo ali preprečiti nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem narediti
c) da notranjost česa ni dostopna: zakleniti omaro, sobo / cerkev čez opoldne zaklenejo zaprejo; pren., ekspr. zakleniti svoje srce
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zakleniti denar v blagajno; zakleniti slaščice v shrambo; pren., ekspr. zakleniti bolečino vase
d) da se komu onemogoči dostop do česa: vino mu zmeraj zaklene / pred njim je treba vse zakleniti
e) da kdo mora ostati, kjer je: zakleniti otroka v sobo / zaklenil jo je ven
● z odgovorom zakleniti komu usta zapreti
2. šport. žarg. preprečiti, da nasprotnik doseže zadetek: vratar je zaklenil gol

zakleníti se

z zaklenitvijo vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor:

ko pride domov, se zaklene

zakleniti se z otrokom v hišo, sobo

zaklenívši

zastar.:

zaklenivši vhodna vrata, je odšel spat

zaklénjen

-a -o:

zaklenjen avtomobil

/ zaklenjen računalnik; zaklenjena tipkovnica

SSKJ²

zaklénjenost -i ž (ẹ́)
stanje zaklenjenega: zaklenjenost vrat
● ekspr. njegova odljudnost in zaklenjenost vase zaprtost

SSKJ²

zaklénkati -am dov. (ẹ̑)
nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: zajokal je, ko je zaklenkal zvon / zaklenkal bo mrtvaški zvon
// zazvoniti sploh: ko zaklenka zvonec, pridite k večerji
● ekspr. preden je ura zaklenkala deset, je ugasnil luč odbila; star. kmalu mu bo zaklenkal zvon bo umrl

SSKJ²

zaklèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. zapiralo, pri katerem se zapirajoči element zapne, zatakne za kaj: zaklep se odpre, poči; zaklep blagajne; zaklep iz železa / nož na zaklep nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo
2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi: potegniti zaklep nazaj; zaklep puške, strojnice; ročica zaklepa
● zastar. spraviti koga v zaklep zapreti ga

SSKJ²

zaklepáj -a m (ȃ)
znak, ki oklepa besedo, številko, stavek z zadnje, desne strani: napisati zaklepaj

SSKJ²

zaklépanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zaklepati: zamuditi se z zaklepanjem / zaklepanje vrat

SSKJ²

zaklépati1 -am nedov. (ẹ̑)
dajati mehanizem ključavnice v tak položaj
a) da se kaj ne da odpreti: ko je zaklepal, je zlomil ključ / zakaj ne zaklepaš vrat
b) da kaj ne more več delovati: zaklepati volan / zaklepati datoteke, telefon, tipkovnico onemogočati, omejevati njihovo uporabo ali preprečevati nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem
// s takim dejanjem delati
c) da notranjost česa ni dostopna: zaklepati predale / trgovine čez opoldne zaklepajo zapirajo
č) da tisto, kar je v čem, ni dostopno: zaklepati denar v omaro
d) da se komu onemogoči dostop do česa: kruh ji zaklepajo / pred njim so morali vse zaklepati; pren., ekspr. zaklepati skrivnost pred ljudmi
e) da kdo mora ostati, kjer je: otroka zaklepajo v sobo
● knjiž., ekspr. njegova usta zaklepa molk molči

zaklépati se

z zaklenitvijo vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor:

kadar je sam doma, se zaklepa

SSKJ²

zaklepáti2 -klépljem dov., zaklêplji zaklepljíte; zaklêpal (á ẹ́)
ekspr. potolči, udariti: detel zakleplje po deblu
♦ lov. divji petelin zakleplje zapoje začetni del svojega speva

SSKJ²

zaklépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaklepanje: zaklepni mehanizem
● zaklepni nož nož s pripravo, ki preprečuje, da bi se pregibno rezilo odpiralo, zapiralo samo

SSKJ²

zaklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. ekspr. spregovoriti živahno, sproščeno o nepomembnih stvareh: zaklepetala sta o šolskih letih; zaklepetati po francosko
// živahno, sproščeno reči, povedati: nič ti nisem zamerila, je zaklepetala
2. dati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del: štorklje so glasno zaklepetale
// zašklepetati: udaril je po mizi, da je vse zaklepetalo / zaklepetati z zobmi / spet so zaklepetali kolovrati zadrdrali

zaklepetáti se

ekspr.

živahno, sproščeno govoreč o nepomembnih stvareh se zadržati kje predolgo:

zaklepetati se pri znancu

zaklepetala se je s sošolkami

/ zaklepetati se do polnoči

zareči se, zagovoriti se:

ne zaklepetaj se, to ti bo škodovalo

SSKJ²

zaklepíšče -a s (í)
voj. del ohišja strelnega orožja, v katerem se giblje zaklep: poklopec zaklepišča

SSKJ²

zaklépnica -e ž (ẹ̑) zool.
1. nav. mn. polži s podolgovato hišico, ki se zapira z apnenčasto ploščico, Clausiliidae: zaklepnice živijo v gozdovih
2. apnenčasta ploščica, s katero ti polži zapirajo svojo hišico:

SSKJ²

zakléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. dobiti kaj v položaj, iz katerega se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more rešiti: močna roka mu je zakleščila prst

zakléščiti se

ekspr.

s kleščami se zagrabiti, se oprijeti:

rak se je zakleščil na vabo

nar. gorenjsko

široko, na vsa usta se zasmejati:

mož se je zakleščil

škodoželjno, veselo se zakleščiti

SSKJ²

zaklétev -tve ž (ẹ̑)
1. po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: ob zakletvi se je drevo posušilo
// posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletve
// beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovoriti zakletev
2. ekspr. odločitev, sklep glede česa, podkrepljen s kletvijo: uresničiti zakletev
● zastar. vojaška zakletev vojaška prisega, slovesna izjava

SSKJ²

zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto

zakléti se

ekspr.

podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa:

zaklel se je, da jo bo dobil

/ hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel

/ policija se je zaklela napraviti red trdno odločila

●

star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo

zaklét

-a -o

deležnik od zakleti:

zaklet grad

zakleta kraljična

stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala

ekspr.

velik,

nepopustljiv:

zaklet sovražnik alkohola

knjiž.,

navadno v povedni rabi

prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti:

usta, zakleta v molk

/ hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti

SSKJ²

zaklétje -a s (ẹ̑)
po ljudskem verovanju izrek besede, besed, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: pripovedovati o zakletju kraljeviča
// posledica, učinek tega izreka: rešiti se zakletja
// beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izreči zakletje

SSKJ²

zaklétost -i ž (ẹ̑)
po ljudskem verovanju stanje zakletega: rešiti kraljeviča iz zakletosti; zakletost gradu
● knjiž. težko je razumeti njegovo zakletost v zemljo preveliko navezanost nanjo

SSKJ²

zaklétven -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zakletev: zakletvena moč / zakletveno znamenje

SSKJ²

zaklícati -klíčem dov., zaklícala in zaklicála (í ȋ)
1. glasno reči, zavpiti: zaklicala je njegovo ime; nekdo je zaklical, naj ga počaka; zaklicati komu, za kom; jezno, posmehljivo zaklicati / zaklicati na pomoč / pridi, je zaklical iz sobe
2. star. poklicati: zaklicati otroka / znan glas ga je zaklical po imenu / zaklicati k večerji
● star. zaklical je še en liter vina naročil

zaklícan

-a -o:

besede so bile zaklicane nam

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaklíkniti -em dov. (í ȋ)
zastar. zaklicati, zakričati: otrok zagleda žival in zaklikne; navdušeno, veselo zaklikniti

SSKJ²

zaklínek -nka m (ȋ) knjiž.
1. klinast predmet, s katerim se kaj trdno namesti: zabiti zaklinek
2. klinast del kake površine, ki sega v kaj: gozdni zaklinek; v stepo so segali osmojeni zaklinki trave / v zaklinkih stropa so ornamenti
● zastar. kožuh na zaklinke škrice

SSKJ²

zaklíniti -im dov. (í ȋ) knjiž.
1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno: zakliniti toporišče / zakliniti sekiro / zakliniti jambor v pod
2. zakoličiti: zakliniti zemljišče
3. povzročiti, da ima kaj klinasto obliko: granata je zaklinila stolp
♦ gozd. zakliniti hlod zabiti vanj klin za spravilo iz gozda

zaklíniti se

prodreti, zariti se v kaj kot klin in tam ostati:

železo se je zaklinilo med rebra

/ enota se je zaklinila v sovražno vojsko

zaklínjen

-a -o:

zaklinjen hlod

●

knjiž. zaklinjena planinska pot zavarovana s klini

SSKJ²

zaklinjálec -lca [zaklinjau̯ca] m (ȃ)
po ljudskem verovanju kdor z zaklinjanjem vpliva na kaj: zaklinjalec je bil brez moči / zaklinjalec bolezni, duhov

SSKJ²

zaklínjanje -a s (í)
1. glagolnik od zaklinjati: zaklinjanje soseda, naj pomaga / zaklinjanje zlih duhov / njegovo zaklinjanje nas ni prepričalo; po zaklinjanju vratarja ni nihče vstopil v stavbo
2. po ljudskem verovanju beseda, besede, s katerimi se kdo ali kaj zakolne: izgovarjati, peti zaklinjanja

SSKJ²

zaklínjati -am nedov. (í)
1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš
2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo

zaklínjati se

ekspr.

podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa:

vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali

/ zaklinjati se na svojo čast

/ nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal

●

star. zaklinjati se na evangelij prisegati

zaklinjáje

prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo

zaklinjajóč

-a -e:

zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril

SSKJ²

zaklinjeválec -lca [zaklinjevau̯ca tudi zaklinjevalca] m (ȃ)
po ljudskem verovanju zaklinjalec: zaklinjevalec dežja

SSKJ²

zaklíti -klíjem dov. (í) knjiž.
1. vzkaliti: žito zaklije
2. vzkliti: iz zemlje je zaklila nenavadna rastlina

SSKJ²

zakljubováti -újem dov. (á ȗ)
z dajalnikom namerno drugače narediti, kot se želi, zahteva: pogosto mu je zakljubovala
● knjiž. to pa ne, je zakljubovala kljubujoče rekla

SSKJ²

zakljúček -čka m (ȗ)
1. del, ki zaključuje kak predmet: čipkast zaključek ovratnika; masiven, polkrožen zaključek stavbe / zaključek odprtine, prostora / arhitekturni zaključek
// kar zaključuje
a) kako dogajanje: zadnja radijska poročila in zaključek oddaje; slavnostni zaključek prireditve, zborovanja / za zaključek povedati šalo
b) kako celoto: živahen zaključek skladbe; tretje dejanje je višek in zaključek
// del besedila, ki vsebuje bistvene ugotovitve predhodnega besedila, razprave: napisati zaključek
2. glagolnik od zaključiti: s tem filozofom je smer doživela zaključek / po zaključku šolanja ni dobil službe / zaključek sezone / dati znak za zaključek tekmovanja konec
3. navadno s prilastkom končna sodba, misel, do katere se pride na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem: iz povedanega sledi nekaj zaključkov; priti do zaključka, da je treba marsikaj spremeniti / narediti, publ. potegniti zaključek / zaključki posvetovanja / logični, miselni zaključek
● zastar. zaključek o najemu pogodba

SSKJ²

zakljúčen -čna -o prid. (ȗ)
ki zaključuje kako celoto: zaključna oddaja ciklusa; zaključna pesem zbirke / zaključni pogovori; zaključna dela
♦ ekon. zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem razdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov; šol. zaključni izpit izpit ob koncu šolanja na srednji šoli; zaključna ocena ocena ob zaključku določene stopnje, določenega obdobja šolanja, ki velja za celotno stopnjo, celotno obdobje

SSKJ²

zakljúčenost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost zaključenega: zaključenost seznama / vsebinska zaključenost pesniške zbirke

SSKJ²

zaključevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaključevati: zaključevanje del / njegovo zaključevanje je bilo zmotno / zaključevanje ocen

SSKJ²

zaključeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da je kaj omejena, ločena celota: zaključevati ploskve s črtami / visoke omare zaključujejo prodajalno / robove zaključujejo čipke
2. delati, da postaja kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključevati sezname kandidatov
3. s prislovnim določilom delati, da se kaj kot celota končuje s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom: zaključevati ciklus z oddajo o slikarstvu / zaključevati govore z vzkliki
4. končevati kaj kot polno, do konca uresničeno celoto: zaključevati velika dela; zaključevati preiskavo, turnejo / zaključevati učno dobo; sezona lova se zaključuje / dov. s tem zaključujem sestanek
// publ. končevati: delegacija zaključuje obisk; zaključevati priprave za združitev / zaključevati s tekmovanjem nehavati tekmovati
5. na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem prihajati do končne sodbe, misli: iz spoznanja pomena materine nege zaključujejo, da je zaposlitev matere otroku v škodo
♦ šol. zaključevati ocene določati zaključne ocene

zaključeváti se

navadno s prislovnim določilom

končevati se:

dvorišče se zaključuje z zidom

/ turistična sezona se počasi zaključuje

zaključujóč

-a -e:

zaključujoče se priprave na tekmovanje

SSKJ²

zaključítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaključiti: pravočasna zaključitev del / zaključitev ocen

SSKJ²

zakljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota: zaključiti strop z letvicami / zaključiti ovratnik s čipkami / zaključiti vrt z živo mejo omejiti, zapreti / krožno, šilasto zaključiti okrasek
2. narediti, da postane kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključiti seznam prijavljenih; lista kandidatov se je že zdavnaj zaključila
3. s prislovnim določilom narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom: zaključiti ciklus z oddajo o slikarstvu; zaključiti kosilo s črno kavo / zaključiti govor s pozivom k miru
4. končati kaj kot polno, do konca uresničeno celoto: dobili so dovolj denarja, da so dela zaključili; uspešno zaključiti pismo; zaključiti preiskavo, turnejo; šolanje je zaključilo deset učencev / zaključiti krog iskanj; tekmovalci so zaključili sezono / ekspr. zaključil je svoje življenje umrl je
// publ. končati: delegacija je zaključila obisk / elipt. ko je govornik zaključil, so ljudje zaploskali / zaključiti z delom končati, opraviti delo; zaključiti s tekmovanjem nehati tekmovati
5. na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem priti do končne sodbe, misli: iz njegovega vedenja je zaključila, da se je nekaj zgodilo; pravilno, zmotno zaključiti / sam pri sebi je zaključil, da ni vredno iti
● zaključiti blagajno ugotoviti stanje po blagajniškem dnevniku in njegovo enakost s stanjem preštete gotovine v blagajni; zastar. zaključiti denar v blagajno zakleniti; zastar. zaključiti pogodbo skleniti, podpisati
♦ adm. zaključiti naročilnico; fin. zaključiti poslovno knjigo ugotoviti in zapisati stanje na kontih, ki jih vsebuje poslovna knjiga; zaključiti poslovno leto z izgubo; šol. zaključiti oceno določiti zaključno oceno

zakljúčiti se

navadno s prislovnim določilom

končati se:

ulica se slepo zaključi

/ šolsko leto se zaključi konec avgusta

zakljúčen

-a -o

deležnik od zaključiti:

lista je že zaključena

preiskava je zaključena

ki je zunanje omejena, ločena in polna celota:

zaključen sestav teles

geografsko zaključeno območje

vsebinsko zaključen del pesnitve

ki je omejena celota, v katero se drugi ne sprejemajo:

zaključen krog ljudi

mi smo zaključena družba

/ zaključena predstava predstava, dostopna samo omejeni, vnaprej določeni skupini

SSKJ²

zakljúčnica -e ž (ȗ)
adm. listina o sklenitvi posla; sklepnica: izdati zaključnico

SSKJ²

zakljúkati -am dov. (ȗ)
1. s kljuki podobnim znakom zaznamovati: zakljukati ustrezna imena
2. knjiž. zatakniti, obesiti za kljuko: zakljukati ubito žival
3. knjiž. s kljuko zapreti: na notranji strani zakljukati ograjo

SSKJ²

zakljúvati -am in -kljújem tudi zakljuváti -kljúvam in -kljújem dov., zakljúval tudi zakljuvál (ú; á ú)
1. večkrat hitro, sunkovito seči s kljunom v kaj: kokoš zakljuje v zrnje
// večkrat udariti, potolči s kljunom: v daljavi zakljuje žolna po deblu
2. brezoseb. povzročiti ostre, ponavljajoče se bolečine: v glavi mi je zakljuvalo
3. ekspr. povzročiti neugoden, ponavljajoč se duševni občutek: v duši mu je zakljuval dvom, nemir / brezoseb. nič mi ni rekla, je zakljuvalo v njem

SSKJ²

zaklobasáti -ám dov. (á ȃ)
nizko reči, povedati: velikokrat zaklobasa kako neumnost

zaklobasáti se

slabš.

veliko in nespametno govoreč se zadržati kje predolgo:

spet si se zaklobasal

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaklobuštráti -ám dov. (á ȃ) ekspr.
1. (govorno, miselno) zamešati, pomešati: vse si zaklobuštrala
2. počasi, okorno iti, stopiti: ko je zaklobuštral v vežo, je prižgala luč

SSKJ²

zaklókati -am tudi -klóčem dov. (ọ̑)
1. oglasiti se z glasom klok: koklja zakloka
2. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda v tolmunu je zaklokala; brezoseb. zaklokalo je, kot bi teklo vino v sod
3. ekspr. dati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha je zaklokala; brezoseb. v grlu mu je zaklokalo

SSKJ²

zaklokotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
nav. ekspr. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehodu vode čez kako oviro: potok zaklokota; v kotanjah zaklokota voda / voda je zaklokotala po tleh klokotaje stekla; vino je zaklokotalo po grlu / brezoseb. v loncu je kmalu zaklokotalo
// dati temu podobne glasove: v daljavi je zaklokotal mitraljez / srce ji je zaklokotalo od razburjenja

SSKJ²

zaklòn -ôna m (ȍ ó)
1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: zaklon se je podrl; narediti zaklon; ležati za zaklonom; nizek, skalnat zaklon
// kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: skočiti iz zaklona; ležati v zaklonu; varen zaklon; zaklon za top / stavba daje zaklon pred vetrom; poiskati zaklon za drevesom; pren., ekspr. najti zaklon pred viharji življenja
2. šport. upogib telesa v pasu nazaj: narediti zaklon; zaklon in predklon
● knjiž. svetilka z zaklonom s senčnikom; zastar. sončni zaklon zahod
♦ lov. skrivališče za lovca na tleh, navadno narejeno iz vej

SSKJ²

zaklonílnik -a m (ȋ)
voj. prostor, naprava za zavarovanje pred letalskimi napadi, radioaktivnim sevanjem: kopati zaklonilnik; betonski zaklonilnik; zaklonišče in zaklonilnik

SSKJ²

zakloníšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: najti, poiskati si zaklonišče; spraviti ranjenca v zaklonišče; zaklonišče pod skalami / zaklonišče iz vej
2. betonska podzemeljska zgradba ali prostor za zavarovanje, zaščito pri artilerijskih ali bombnih napadih, naravnih nesrečah: zgraditi zaklonišče; priti po letalskem napadu iz zaklonišča / hišno, javno zaklonišče; protiletalsko zaklonišče

SSKJ²

zakloníti -klónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. narediti, da pride kdo ali kaj za kaj drugega ali pod kaj drugega zaradi zavarovanja, zaščite: zakloniti vhod v rov; zakloniti pred vetrom; zakloniti z vejami
2. šport. upogniti zgornji del česa nazaj: zakloniti trup / zakloniti glavo

zakloníti se

knjiž.

namestiti se za kaj ali pod kaj zaradi zavarovanja, zaščite:

napadalci so se zaklonili za skale, pod skalami

star.

skriti se:

zakloniti se komu

zakloniti se v seno

/ zakloniti se pri prijateljih

zaklónjen

-a -o:

zaklonjen za zidove utrdbe

●

star. pred vetrovi zaklonjen svet zavarovan, zaščiten

SSKJ²

zaklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
1. knjiž. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi; zaklep: zaklop poči, zaškrta; zaklop puške
2. star. loputa: odpreti, zapreti zaklop; zaklop na odprtini / zaklop pri svinjaku loputna vrata
// pokrov: zaklop šatulje
3. fot. mehanizem v fotografskem aparatu za določanje trajanja osvetlitve filma: sprožiti zaklop / zavesni zaklop z navadno kovinskima zavesicama

SSKJ²

zaklópec in zaklôpec -pca m (ọ̄; ó)
star. loputa: odmakniti zaklopec z odprtine
// pokrov: skrinjica s steklenim zaklopcem / pisarniška omara z zaklopcem rolojem

SSKJ²

zaklópen -pna -o prid. (ọ̑)
knjiž. sklopen: zaklopna miza, postelja
● zastar. zaklopni nož zaklepni nož; star. zaklopna vrata pri svinjaku loputna vrata
♦ agr. zaklopno gnezdo gnezdo za kontrolo izvora znesenega jajca z vratci, ki se po prihodu kokoši zaprejo; tisk. zaklopni tiskarski stroj tiskarski stroj za tiskanje tiskovin manjšega formata, pri katerem se tiskalo in stavek zapreta

SSKJ²

zaklopíti in zaklópiti -im dov. (ī ọ̄)
star. zapreti: zaklopiti tobačnico / zaklopiti oči / zaklopiti knjigo

zaklópljen

-a -o:

zaklopljen nož

SSKJ²

zaklópka -e ž (ọ̑)
1. knjiž. ventil: odpreti zaklopko / varnostna zaklopka
2. knjiž. loputa: zapreti linico z zaklopko; medeninasta zaklopka
// pokrov: dati na posodo zaklopko
3. anat. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri: operirati zaklopke / aortna, srčna zaklopka
● knjiž. zaklopka pri puški zaklep
♦ glasb. vsaka od priprav, zlasti pri pihalih, iz vzvoda in pokrovčka za odpiranje in zapiranje luknjic, da se spreminja višina tona; obrt. poklopec, ki se zapenja z gumbom ali pritiskačem; zool. polž s sploščeno ali stožčasto hišico, ki živi v stoječih ali počasi tekočih vodah, Valvata

SSKJ²

zaklópnica -e ž (ọ̑) knjiž.
1. nav. mn. naoknica, oknica: skozi priprte zaklopnice je sijalo sonce
2. zapora iz žepkom ali loputkam podobnih gub, ki prepušča kri samo v eni smeri; zaklopka: delovanje zaklopnice / srčna zaklopnica
● zastar. lino pokriva zaklopnica loputa; knjiž. priviti zaklopnico ventil; zastar. medeninasta zaklopnica pri knjigi zapona; zastar. vzeti cigareto iz zaklopnice cigaretne doze; zastar. konj z zaklopnicami s plašnicami

SSKJ²

zaklópnik -a m (ọ̑)
1. grad. strešna opeka, ožlebljena na vseh štirih robovih: pokriti streho z zaklopniki
2. knjiž. ventil: odpreti, zapreti zaklopnik / varnostni zaklopnik
♦ obrt. pritiskač; spenec

SSKJ²

zaklópniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
1. star. zapreti: zaklopniti vrata / zaklopniti usta / zaklopniti knjigo
2. zastar. klopniti: past je zaklopnila

SSKJ²

zaklopotáti -ám in -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udariti ob tla: po tlaku so zaklopotale cokle / konjska kopita zaklopotajo zapeketajo
// dati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so zaklopotale in odletele / v daljavi zaklopotajo strojnice / srce mu zaklopota močneje zabije
2. slabš. reči, povedati: škoda, je zaklopotala soseda

SSKJ²

zakmášen -šna -o prid. (ȃ)
pog., ekspr. prazničen, boljši: zakmašni suknjič; zakmašna obleka

zakmášno

prisl.:

zakmašno se obleči

SSKJ²

zakobacáti -ám dov. (á ȃ)
s težavo, nerodno premakniti se: otrok je zakobacal; v hlevu je nekaj zakobacalo; zakobacati z nogami
// ekspr. nerodno, okorno iti: po vseh štirih je zakobacal k materi

SSKJ²

zakobáliti -im dov. (ā ȃ)
zastar. okobal zajahati: zakobaliti konja

zakobáliti se

ekspr.

nerodno, okorno priti na kaj:

zakobaliti se na voz

SSKJ²

zakóckati -am dov. (ọ̑)
s kockanjem zapraviti: zakockati veliko denarja; zakockati in zakartati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
voj. žarg. zapeti1: zakočiti puško

zakóčen

-a -o:

revolver je zakočen

SSKJ²

zakodírati -am dov. (ȋ)
teh. spremeniti določene podatke, informacije v kode: zakodirati sporočilo

zakodíran

-a -o:

zakodirano število

SSKJ²

zakokodájsati -am dov. (ȃ)
oglasiti se z glasom kokodajs: kokoš je znesla jajce in zakokodajsala
// ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodajsanju: ni mogla govoriti, le nekaj je zakokodajsala / kaj ne poveš, so zakokodajsale ženske

SSKJ²

zakokodájskati -am dov. (ȃ)
ekspr. zakokodakati, zakokodajsati: na dvorišču je zakokodajskala kokoš

SSKJ²

zakokodákati -am dov. (ȃ)
oglasiti se z glasom kokodak: kokoši so zakokodakale
// ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodakanju: ženske so zakokodakale od veselja / ti bom že pokazal, je zakokodakal

SSKJ²

zakòl -ôla m (ȍ ó)
glagolnik od zaklati: pri zakolu je pomagalo več moških; dati žival v zakol; prašič je dovolj debel za zakol / teža pred zakolom / zakol na črno / letni, mesečni zakol število letno, mesečno zaklanih živali
● publ. v zakol gre preveč telet zakolje se; knjiž. ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
♦ agr. zakol v sili

SSKJ²

zakôlcati -am stil. -kôlčem [zakou̯cati] dov. (ō)
kolcniti: zakolcal je in zakašljal; s smiselnim osebkom v dajalniku: dvakrat se mu je zakolcalo; zakolcalo se ji je od smejanja
// ekspr. reči, spregovoriti z glasom, podobnim kolcanju: položil si je roko na prsi in nekaj zakolcal

SSKJ²

zakolèb -éba m (ȅ ẹ́)
šport. gib telovadca, visečega ali oprtega na drogu ali bradlji, nazaj: narediti zakoleb

SSKJ²

zakolébati -am dov. (ẹ̄)
1. star. zanihati, spremeniti se: cene so zakolebale / odpornost proti boleznim spomladi pogosto zakoleba / spregovoril je, ne da bi mu glas zakolebal se zatresel
2. star. za kratek čas postati omahljiv, neodločen: zakolebal je, ni se mogel odločiti / zakolebati v svojih načelih / preh. ta novica ga je zakolebala
3. knjiž. zagugati, zazibati: zakolebati gugalnico; posadil je otroka na sedež in ga zakolebal / veter zakoleba žito / ladja zakoleba se zaguga, se zaziblje

SSKJ²

zakolénje -a s (ẹ̑)
knjiž. podkolenje: izpuščaji na zakolenju

SSKJ²

zakolíčenje -a s (ī)
glagolnik od zakoličiti: zakoličenje nove železniške proge; merjenje in zakoličenje

SSKJ²

zakoličeváti -újem nedov. (á ȗ)
postavljati, zasajati kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: zakoličevati daljnovod, gradbeno parcelo
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: zakoličevati sadike
● publ. zakoličevati nadaljnji razvoj določati njegovo smer, potek

SSKJ²

zakolíčiti -im dov. (í ȋ)
1. postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo
a) za zaznamovanje na zemljišču: zakoličiti cesto, stavbo; vojaki so si zakoličili tabor
b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: zakoličiti sadiko; zakoličiti s tremi količki
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom postaviti, zasaditi kaj kam sploh: zakoličiti zastavo blizu pristajališča; zakoličiti strašilo v proso
3. publ. določiti čemu smer, potek: zakoličiti nadaljnji razvoj
// določiti meje česa: zakoličiti področje dejavnosti; zakoličiti življenjske cilje / zakoličiti privatno dejavnost po številu zaposlenih omejiti jo glede na število zaposlenih
// določiti sploh: zakoličiti norme / z ločili zakoličiti, kako naj se pesem bere / zakoličiti mejnike obdobja postaviti
● šol. žarg. spet je zakoličil dobil negativno oceno

zakolíčen

-a -o:

zakoličena parcela

vse je nadzorovano in zakoličeno

SSKJ²

zakolíti -ím in -kólim dov., zakólil in zakôlil (ī í, ọ́)
zastar. postaviti, zasaditi kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; zakoličiti: okopati in zakoliti

SSKJ²

zakolobáriti -im dov. (á ȃ) ekspr.
1. narediti pri premiku krogu podobno pot; zakrožiti: pes zakolobari okrog dreves / zakolobariti v krogu / zakolobariti z dežnikom
2. začeti hoditi v kolobarjih, krogih: moral se je držati steze, sicer bi zakolobaril
// začeti se premikati v kolobarjih, krogih: plamen zakolobari proti nebu / na strehi reševalnega avtomobila zakolobari rdeča luč se zavrti
3. nespretno, opotekaje se iti, stopiti; zakolovratiti: zakolobariti na drugo stran ceste; zakolobariti po pivnici

SSKJ²

zakolovrátiti -im dov. (á ȃ) ekspr.
1. nespretno, opotekaje se iti, stopiti: zakolovratiti proti izhodu; zakolovratiti po sobi
2. iti, stopiti brez cilja: v temi je zakolovratil po stanovanju / veliko let je minilo, odkar sem zakolovratil v svet
// zaiti: zakolovratiti s poti; zakolovratil je v neznane kraje
3. narediti nerodne gibe: zakolovratiti z rokami

SSKJ²

zakomandírati -am dov. (ȋ)
pog. ukazati, odločiti: rada je kaj zakomandirala / otroci, spat, je zakomandirala

SSKJ²

zakompléksanec -nca m (ẹ̑) pog.
kdor je zakompleksan: označili so ga za popolnega zakompleksanca; blefer, luzer in zakompleksanec

SSKJ²

zakompléksanost -i ž (ẹ̑)
pog. lastnost, značilnost zakompleksanega človeka: pubertetniška zakompleksanost; tako se vede zaradi zakompleksanosti

SSKJ²

zakompléksati -am dov. (ẹ̑)
pog. povzročiti, da ima kdo komplekse: življenje ga je zakompleksalo

zakompléksan

-a -o:

zakompleksan človek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakomplicírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj težavno, težje rešljivo, zaplesti: dogodek je zadevo še zakompliciral; položaj v deželi se je zakompliciral
// narediti kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: tako si vse zakompliciral, da nič več ne razumem

zakomplicíran

-a -o:

zakompliciran postopek

SSKJ²

zákon1 -óna m (á ọ́)
z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske, pravn. zakonska zveza: obljubiti, ponuditi dekletu zakon; v zakonu je srečna; harmoničen, ekspr. ploden zakon; zakon iz koristoljubja, ljubezni; po dveh letih zakona sta se ločila / skleniti zakon poročiti se; dati komu hčer v zakon; stopiti v zakon poročiti se; star. vzel jo je v zakon poročil se je z njo / cerkveni, civilni zakon / prinesti v zakon lepo doto; v zakonu z drugim možem ni imela otrok; otroci iz prvega zakona; zunaj zakona je imel hčer
● divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze
♦ pravn. dvojni zakon zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; mešani zakon nekdaj zakon med osebama različne narodnosti, vere; rel. zakrament svetega zakona; soc. parni zakon med enim moškim in eno žensko; skupinski zakon v katerem hkrati živi več moških in žensk

SSKJ²

zákon2 -óna tudi -a m (á ọ́; á)
1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi: tako določa, predpisuje zakon; zakon velja; izglasovati, podpisati, razglasiti zakon; izvajati, kršiti zakon; to je po zakonu prepovedano; predvideti v zakonu, z zakonom; z zakonom zajamčene pravice; strog, ekspr. ohlapen zakon; členi zakona; osnutek, predlog zakona / publ. pasti pod zakon morati podrediti svoje delovanje zakonu; dedovati po zakonu; ekspr. najti, poiskati luknjo v zakonu; pog. skregati se z zakoni; knjiž. držati se črke zakona; ekspr.: varuh zakona sodnik, policist; zastopnik zakona pravobranilec, tožilec / cerkveni zakoni; dohodninski, zaščitni zakon; zakon o kazenskem postopku; zakon o varstvu okolja / pravni zakon
// ed. celota takih in iz njih izvirajočih pravnih predpisov: sodišča sodijo po zakonu; enakost ljudi pred zakonom / nekdaj v imenu zakona: aretirani ste
// splošno veljavno pravno pravilo, ki določa pravice in dolžnosti članov skupnosti: proučevati zakone primitivnih družb; nenapisani zakoni plemenske skupnosti / tega ne zapovedujejo ne božji ne človeški zakoni
2. navadno s prilastkom pravilo ravnanja, vedenja, kot ga določa to, kar izraža prilastek: tako zahtevajo zakoni gostoljubja, ekspr. srca; prilagoditi se zakonom okolja / ravnati po zakonu divjine; ekspr. zakon džungle ki temelji na grobem nasilju; zakon močnejšega
3. navadno v povedni rabi kar po volji, odločitvi koga določa njegovo ravnanje, mišljenje: njegova beseda, zapoved je zame zakon; za zdravnika je najvišji zakon zdravje bolnika
// kar s splošno in neizogibno veljavo določa kak proces: zakon narave je tak, da iz malega raste veliko; smrt je zakon življenja
4. stalna, nujna zveza med določenimi stvarmi, pojavi v naravi ali kaki dejavnosti: odkrivati zakone; biološki, fizikalni zakoni; zakoni narave, življenja / upoštevati ekonomske, tržne zakone; psihološki, statistični zakon; ekspr. to je železen zakon in ga moramo upoštevati
// ugotovitev o taki zvezi, do katere se pride z izkušnjami pri opazovanju pojavov ali z merjenji pri poskusih: formulirati, ovreči, preveriti zakon / zakoni gibanja planetov; zakon o ohranjanju energije / fizikalni zakon
5. pravilo, načelo, ki je pogoj pravilnosti, vrednosti kake lastnosti, dejavnosti: literarni teoretik je postavil več zakonov; zakoni lepote; zakoni logike, mišljenja / zakon enotnosti, jasnosti
● ekspr. zakon je zakon izraža odločnost koga držati se zakona; ekspr. biti sam sebi zakon vesti se neodvisno, ne upoštevajoč splošno veljavne predpise, pravila; ekspr. vzeti zakon v lastne roke ravnati samovoljno, zlasti kaznovati koga v skladu z lastnimi predstavami o pravici; star. novi, stari zakon Nova, Stara zaveza
♦ biol. biogenetski zakon po katerem je razvoj osebka kratka ponovitev razvoja vrste; Mendlovi zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju; zakon dednosti; ekon. zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja; zakon vrednosti po katerem se vrednost blaga določa po količini družbeno potrebnega dela za njegovo reprodukcijo; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine; gravitacijski zakon po katerem je privlačna sila med telesoma sorazmerna s produktom njunih mas in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje; prvi Newtonov zakon zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon vzajemnega učinka; zakon vzajemnega učinka po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon o vztrajnosti po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; pravn. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; ustavni zakon ki ureja družbena razmerja ustavnega pomena; mat. zakon komutativnosti po katerem vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev; zakon velikih števil verjetnostni zakon, po katerem je pri velikem številu meritev istega pojava aritmetična sredina rezultatov dobra ocena prave vrednosti; psih. zakon asimilacije po katerem bitja v podobnem položaju podobno reagirajo; zakon frekvence po katerem se reakcije utrjujejo s ponavljanjem; zakon kontrasta po katerem kaka duševna vsebina prikliče sebi nasprotno vsebino; um. zakon perspektive

SSKJ²

zakončeváti -újem nedov. (á ȗ)
star. zaključevati, končevati: zid zakončuje kamnit napušč / na vzhodu zakončuje pokrajino hribovje / zakončevati drugo desetletje svojega življenja

SSKJ²

zakónec -nca m (ọ̄)
oseba v odnosu do osebe, s katero je v zakonski zvezi: zakonca se dobro razumeta; prevarani zakonec

SSKJ²

zakoníčiti -im dov. (í ȋ)
zastar. dati čemu koničasto obliko: žival napne telo in ga zakoniči

zakoníčiti se

prodreti, zariti se v kaj s konico in tam ostati:

igla se je zakoničila v kožo

/ četa se zakoniči v sovražnikove vrste

zakoníčen

-a -o:

zakoničena steklena cevka

SSKJ²

zakoník -a m (í)
1. pravn. zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje: sprejeti zakonik; soditi po zakoniku / civilni, kazenski zakonik; obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811 / Dušanov, Napoleonov zakonik
2. knjiž., navadno s prilastkom pravila, zakoni1: knjižni jezik ne more brez jezikovnih zakonikov / nravni zakonik

SSKJ²

zakonít -a -o prid. (ȋ)
1. ki je v skladu z zakoni, predpisi: zakonit ukrep; zakonito poslovanje / zakoniti rok; doseči kaj po zakoniti poti
// z zakonom priznan ali dovoljen: imeti do česa zakonito pravico; zakonito plačilno sredstvo / zakoniti lastnik; zakonita posest
// ki temelji na pravu, zlasti na zakonu: zakonita oblast, vlada
2. po zakonu priznan na osnovi veljavno sklenjene zakonske zveze: zakoniti sin; zakonita žena
3. publ. skladen z določenim zakonom, pravilom: nujen, notranje zakonit postopek / to je postalo skoraj zakonit pojav stalen, reden

zakoníto

prisl.:

zakonito se pojavljati

zakonito ravnati

SSKJ²

zakonítost -i ž (ȋ)
1. lastnost, značilnost zakonitega: zakonitost postopka, predpisa / skrbeti za red in zakonitost za to, da vse poteka skladno z zakoni, predpisi / publ. zakonitost razvoja je očitna
2. kar je skladno z določenim zakonom, pravilom: v naključju odkriti, ugotoviti zakonitost; družbene, psihološke, tržne zakonitosti; zakonitosti mišljenja, vzgoje; zakonitosti v jeziku

SSKJ²

zakonodája -e ž (ȃ)
1. izdajanje zakonov: sodelovati pri zakonodaji / prenesti zakonodajo na drug organ zakonodajno pravico
2. celota zakonov: urediti zakonodajo; evropska zakonodaja / davčna, delovna zakonodaja

SSKJ²

zakonodajálec -lca [zakonodajau̯ca in zakonodajalca] m (ȃ)
kdor izdaja zakone: zakonodajalec je parlament; zakonodajalec je določil stroge kazni
// ekspr. kdor daje, določa zakone, obvezna pravila sploh: človek kot sam svoj zakonodajalec / pravopisni zakonodajalec

SSKJ²

zakonodajálka -e [zakonodajau̯ka in zakonodajalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki izdaja zakone: zakonodajalka je država
// ekspr. kar daje, določa zakone, obvezna pravila sploh: odklanjati jezikovno rabo kot zakonodajalko

SSKJ²

zakonodájec -jca m (ȃ)
star. zakonodajalec: tako kazen je določil zakonodajec / pisatelj je zakonodajec jezika

SSKJ²

zakonodájen -jna -o prid. (á ā)
nanašajoč se na zakonodajo: zakonodajni postopek / zakonodajna pristojnost / zakonodajna, izvršna in sodna oblast; zakonodajno telo

SSKJ²

zakonodájstvo -a s (ȃ)
star. zakonodaja: proučevati, spremeniti zakonodajstvo

SSKJ²

zakonodávec -vca m (ȃ)
star. zakonodajalec: za tako dejanje je zakonodavec predpisal visoko kazen / jezikovni zakonodavci

SSKJ²

zakonodáven -vna -o prid. (á ā)
star. zakonodajen: zakonodavna pristojnost / zakonodavni organ
● star. njegova beseda, volja zame ni zakonodavna ni zakon

SSKJ²

zakonodávstvo -a s (ȃ)
star. zakonodaja: zakonodavstvo je pravica suverene oblasti / imeti zakonodavstvo zakonodajno pravico, oblast / zakonodavstvo te države je vzorno

SSKJ²

zakonolòm -ôma m (ȍ ó)
spolni odnosi poročene osebe zunaj zakona: zalotiti moža, ženo pri zakonolomu

SSKJ²

zakonolómec -mca m (ọ̑)
ekspr. poročen moški, ki ima spolne odnose zunaj zakona: mož je postal zakonolomec

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakonolómen -mna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zakonolom ali zakonolomce: zakonolomna ljubezen / zakonolomna žena

SSKJ²

zakonolómka -e ž (ọ̑)
ekspr. poročena ženska, ki ima spolne odnose zunaj zakona: zakonolomka in njen ljubimec

SSKJ²

zakonolómnica -e ž (ọ̑)
ekspr. poročena ženska, ki ima spolne odnose zunaj zakona: postati zakonolomnica

SSKJ²

zakonolómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zakonolom ali zakonolomce: zakonolomsko razmerje / zakonolomski mož

SSKJ²

zakonolómstvo -a s (ọ̑)
spolni odnosi poročene osebe zunaj zakona: obdolžiti koga zakonolomstva; tožba zaradi zakonolomstva

SSKJ²

zakónski1 -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zakon, zakonsko zvezo: zakonsko obdobje / zakonski prepiri; zakonska sreča; zakonska zvestoba / knjiž. zakonski drug mož; zakonski stan, ekspr. jarem / zakonski otrok; zakonska žena
// nanašajoč se na zakonce: zakonski par; zakonska skupnost / zakonska postelja postelja za dve osebi; zakonska spalnica
● ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila
♦ pravn. zakonski zadržek zadržek, zaradi katerega se zakonska zveza ne sme ali ne more skleniti; zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske

SSKJ²

zakónski2 tudi zákonski -a -o prid. (ọ̄; á)
nanašajoč se na zakon, predpis: zakonski osnutek, predlog; zakonsko besedilo / zakonski rok; zakonska zaščita / za to ni zakonske osnove / uredba z zakonsko močjo / zakonski zastopnik zastopnik, ki ga imenuje po zakonu pristojni organ

zakónsko

tudi zákonsko prisl.:

zakonsko omejiti

SSKJ²

zakonspirírati -am dov. (ȋ)
narediti, da se kaj ohrani v tajnosti; zakriti, prikriti: zakonspirirati bolnišnico, skrivališče; zakonspirirati z listjem in mahom / zakonspirirati akcijo, organizacijo; četa se je zakonspirirala v gozdu

zakonspiríran

-a -o:

zakonspiriran štab

SSKJ²

zakónstvo -a s (ọ̑)
star. zakon, zakonski stan: v prvem letu zakonstva je rodila hčer

SSKJ²

zakónščica -e ž (ọ̄)
knjiž. (zakonska) žena: zakonščica ga je prevarala s sosedom

SSKJ²

zakòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine
2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred nasprotnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke
3. vrtn. prostor, kamor se zakopljejo izkopane rastline, deli rastlin, da prezimijo, se ohranijo: dati čebulice tulipanov, sadike jablan v zakop

SSKJ²

zakopánost -i ž (á)
stanje zakopanega: zakopanost krst / ekspr. rešiti se iz hribovske zakopanosti

SSKJ²

zakopáti -kópljem tudi -ám dov., zakôplji zakopljíte tudi zakôpaj zakopájte; zakôpal (á ọ́, ȃ)
1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti: samica zakoplje jajca v tla, zemljo / zakopati poginule živali / ekspr. danes leto smo ga zakopali pokopali
// dati, položiti kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasuti, da se skrije, prikrije: zakopati denar, orožje, zaklad / zakopati mine
2. ekspr. dati, potisniti kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopati glavo v blazino; zakopati si obraz v dlani / zakopati (si) roko v lase
// dati, potisniti kak del telesa globoko v notranjost česa: zakopati roke v žepe
3. ekspr., v zvezi z v narediti, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopati čustvo, trpljenje vase, v dušo; zakopati kaj globoko v sebi, v svojem srcu
4. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopati koga v nesrečo, revščino; zakopati se v velike stroške
● avto je zakopal in izpeljal njegova kolesa so naredila zaradi vrtenja na mestu vdolbino; ekspr. konj je zakopal in potegnil s kopiti se tako močno uprl v tla, da je nastala vdolbina; ekspr. zakopati bojno sekiro končati boj; ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči; ekspr. zakopati upe potisniti jih v globlje, težje opazne plasti duševnosti, zavesti; opustiti jih; ekspr. zakopati svoje življenje v hribovsko vas živeti proti svoji volji v neugodnih razmerah

zakopáti se

z gibi, podobnimi kopanju, priti v položaj, v katerem je kdo zakrit:

zakopal se je v seno in zaspal

/ ekspr. zakopati se med pernice, pod odejo

ekspr.

zaradi padca, teže prodreti v tla in se (delno) zakriti:

vrženo sidro se je zakopalo v peščeno dno

izkopati zemljanko, zemljanke in se naseliti v njej, njih z namenom tam dalj časa ostati:

vojska je prodrla do deroče reke, kjer se je ustavila in zakopala

ekspr.,

s prislovnim določilom

naseliti se kje, kjer so zveze z ostalim svetom slabe in ni možnosti razvoja:

zakopati se v oddaljen kraj, v odročni vasi

tam se je zakopal za celo življenje

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z v

izraža nastop

intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

zakopati se v delo, študij

/ zakopati se v knjige

stanja osebka, kot ga določa samostalnik:

zakopati se v molk, žalost

zakopán

-a -o:

zakopan zaklad

do grla, čez glavo zakopan v delo, dolgove

padli, zakopani v tuji zemlji

●

ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ zakopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora

SSKJ²

zakopávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati, polagati v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati: zakopavati poginule živali
// dajati, polagati kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati, da se skrije, prikrije: zakopavati orožje, zaklad
2. ekspr. dajati, potiskati kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopavati glavo, obraz med dlani, v blazino
3. ekspr., v zvezi z v delati, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopavati doživetja vase, v svojo dušo
4. ekspr. delati, povzročati, da prihaja kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopavati koga v dolgove / zakopavati podjetje v velike stroške

zakopávati se

z gibi, podobnimi kopanju prihajati v položaj, v katerem je kdo zakrit:

te živalce se zakopavajo v pesek

izkopavati zemljanko, zemljanke in se naseljevati v njej, njih z namenom tam dalj časa ostati:

armadi se zakopavata vsaka na svoji strani reke

/ padalci so se začeli takoj zakopavati

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z v

izraža, da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik:

zakopavati se v delo

/ zakopavati se v knjige

izraža stanje osebka, kot ga določa samostalnik: zakopavati se v molk

SSKJ²

zakopítati -am dov. (ī ȋ)
1. večkrat udariti s (konjskim) kopitom: konj vzdigne uhlje in zakopita; pren., ekspr. nasprotniki so zakopitali po njem
2. ekspr. udarjajoč s (konjskimi) kopiti iti, se premakniti: konji zakopitajo proti reki / jezdeci zakopitajo skozi vas

SSKJ²

zakopitljáti -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr.
1. nekoliko zakopitati: konja zakopitljata in potegneta / iz vrta zakopitlja osel
2. s kratkimi udarci nog ob tla zaplesati: plesalca zakopitljata v fokstrotu
● ekspr. srce mu od veselja zakopitlja močneje zabije

SSKJ²

zakoprnéti -ím dov., tudi zakoprnì (ẹ́ í)
1. ekspr. začutiti zelo močno željo po čem: zakoprneti po miru, pijači, ženski / o, da bi se vrnil, je zakoprnel; pren. oko zakoprni po luči
2. ekspr. zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten, mrtev: ves zakoprni od ljubezni
3. zastar. zelo se zbati, odreveneti (od strahu): zakoprneti v grozi

SSKJ²

zakoráčiti -im dov. (á ȃ)
1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki: zakoračiti med žito, v morje; zakoračiti za sosedom / zakoračiti za nekaj metrov dalje
// iti, stopiti sploh: hitro zakoračiti proti vasi
● ekspr. zakoračil je v štirideseto leto pred kratkim je bil star devetintrideset let
2. preh., knjiž. stopiti tako, da pride kdo ali kaj med noge: zakoračiti ležečega / zakoračiti konja zajahati
// zaskočiti: pes zakorači psico

SSKJ²

zakorákati -am dov. (ȃ)
1. začeti korakati: telovadci zakorakajo
2. ekspr. iti, stopiti2: zakorakati v morje, po sobi

SSKJ²

zakoreníniti -im dov. (í ȋ)
1. ekspr. narediti, povzročiti, da se kdo notranje, čustveno tesno poveže s čim: zakoreniniti naseljence; zakoreniniti se v mestu / ljudje so se zakoreninili v zemljo
// narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje poveže s čim, ustali v čem: zakoreniniti nove nazore v človeka; nova oblast se še ni zakoreninila / če se napake zakoreninijo, jih je težko izkoreniniti
2. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kaj v čem osnovo, izhodišče: zakoreniniti svoja dela v ljudskih motivih

zakoreníniti se

s koreninami povezati se s podlago:

drevo, rastlina se zakorenini

zakorenínjen

-a -o:

v domačo zemljo, v stvarnosti zakoreninjen pisatelj

zakoreninjen potaknjenec

zakoreninjene navade

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakorenínjati -am nedov. (í)
ekspr. delati, povzročati, da se kdo notranje, čustveno tesno povezuje s čim: zakoreninjati nemirne ljudi; počasi se zakoreninjati v novem okolju
// delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje povezuje s čim, ustaljuje v čem: zakoreninjati novo miselnost; v ljudeh se zakoreninja drugačno prepričanje

zakorenínjati se

s koreninami povezovati se s podlago:

rastlina se že zakoreninja

SSKJ²

zakorenínjenec -nca m (ȋ)
ekspr. človek, ki je notranje, čustveno tesno povezan s čim: zakoreninjenci v tradiciji
♦ agr. zakoreninjeni potaknjenec

SSKJ²

zakorenínjenost -i ž (ȋ)
ekspr. stanje zakoreninjenega: zakoreninjenost človeka v domačo zemljo / zakoreninjenost navad
♦ agr. rastline zaradi slabe zakoreninjenosti hirajo

SSKJ²

zakosíti -ím dov., zakósil (ī í) zastar.
1. začeti kositi: zakositi novo red / strojnica zakosi med nasprotnikovimi vojaki
2. pri košenju zaiti kam: zakositi v sosedov travnik / zakositi sosednjega kosca pri košenju zaiti v njegovo red
3. pri košenju nekoliko raniti, poškodovati: zakositi zajca / zakositi ptičje gnezdo
● zakositi se do kosti ukositi se

zakošèn

-êna -o:

zakošena red

SSKJ²

zakostenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. spremeniti se v kost: hrustanec zakosteni / lobanjski šivi zakostenijo
2. postati nesposoben za sprejemanje novosti; okosteneti: organizacija je popolnoma zakostenela

zakostenèl

in zakostenél -éla -o:

zakostenel hrustanec

SSKJ²

zakošátiti se -im se dov. (á ȃ)
knjiž. košat, bujno razraščen se prikazati: na hribu se pred popotniki zakošatijo hrasti
// košato, bujno se razrasti: čez leta so se drevesa zakošatila

SSKJ²

zakót -a m (ọ̄)
star. zakotje: skočiti iz zakota pri peči

SSKJ²

zakotalíkati -am dov. (ī)
ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotalikati kroglico / zakotalikati jabolko pod omaro; zakotalikati se v luknjo

SSKJ²

zakotalítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zakotaliti: zakotalitev obroča / zakotalitev telesa

SSKJ²

zakotalíti -ím dov., zakotálil (ī í)
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi: zakotaliti obroč, sod / zakotaliti po tleh pest drobiža
// narediti, da kaj tako premikajoč se pride kam: zakotaliti kroglo v odprtino / zakotaliti sod vina z voza

zakotalíti se

premakniti se po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:

jabolka se zakotalijo na vse strani

tako premikajoč se priti kam: oreh se zakotali pod omaro

SSKJ²

zakotáti -ám in -kótam dov. (á ȃ, ọ̄)
nar. zakotaliti, zavaliti: zakotati sod na voz / kovanec se zakota po tleh / zakotati se v jarek

SSKJ²

zakótek -tka m (ọ̑)
manjši, težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: priti iz zakotka skladišča; postaviti kovček v zakotek ob ognjišču, pri oknu
// manjši, težje opazen, skriven prostor, kraj: po zakotkih skrivajoče se živali / roparji imajo svoje zakotke na robu puščave

SSKJ²

zakóten -tna -o prid., zakótnejši (ọ̑)
1. ki je, se nahaja v zakotju: zakotna gostilniška miza / zakoten kraj; zakotna dolina, ulica / zakotna lega
// ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen in zato navadno zanemarjen, slab: zakotna gostilna; zakotna vas / zakoten časopis / zakotna kritika
2. ekspr. ki za plačilo opravlja kako dejavnost, čeprav zanjo nima dovoljenja: zakoten obrtnik, posredovalec
♦ pravn. zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči; vet. zakotni bik bik, ki ni uradno potrjen za oplojevanje

SSKJ²

zakótiti1 -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. zavzeti, zasesti: v ozki veži je skrinja zakotila pol prostora / potniki so popolnoma zakotili avtobus

SSKJ²

zakotíti2 -ím dov., zakótil (ī í)
pri živalih zaploditi: izbrani samci zakotijo številen zarod

zakotíti se

razmnožiti se, namnožiti se:

komarji so se zakotili

po gozdovih so se zakotili medvedi

ekspr.

nastati, pojaviti se:

zaradi nečistoče so se zakotile bolezni

SSKJ²

zakótje -a s (ọ̑)
težje opazen prostor ob kotu, robu kakega prostora: v hiši ni zakotja, ki ne bi bilo uporabljeno; zakotja dvorišča, mesta; zakotje ob ognjišču / vasica leži v tihem zakotju; zakotje doline, gozda
// težje opazen, skriven prostor, kraj: vidra pobegne v svoje zakotje; skrivati se v votlih drevesih in podobnih zakotjih
// ekspr. od pomembnejšega dogajanja zelo oddaljen, odmaknjen kraj: novica se je razširila tudi v zakotja; naseliti se, živeti v zakotju

SSKJ²

zakotljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotljati sod / orehi se zakotljajo na vse strani

SSKJ²

zakótnik -a m (ọ̑)
1. ekspr. kdor živi v zakotju: tak zakotnik o tem ne more odločati
2. star. preužitkar: po prihodu snahe sta postala zakotnika

SSKJ²

zakótnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost zakotnega: zakotnost kraja / ekspr. zakotnost krčme / ekspr. kraji so res odročni, toda prebivalci so prerasli svojo zakotnost

SSKJ²

zakotrljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. zakotaliti, zavaliti: zakotrljati obroč / zakotrljati sod na voz / krogla se zakotrlja / zakotrljati se v jarek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakòv -ôva m (ȍ ō)
teh. zveza česa s kovico, kovicami: ta stroj naredi petindvajset zakovov na minuto / dvoredni zakov s kovicami v dveh vrstah; prekriti pri katerem se kosa na robu prekrivata, skladovni zakov pri katerem sta kosa položena drug na drugega; zaplatni zakov z zaplato
// mesto, kjer je kaj zvezano s kovico, kovicami: za tekočino neprepusten zakov

SSKJ²

zakovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zakovati: zakovanje okovov / zakovanje konja

SSKJ²

zakováti -kújem dov., zakovál (á ú)
1. s kovanjem narediti
a) da je kaj trdno spojeno: zakovati plošči / zakovati obroč, okov / zakovati spoj / zakovati vrata
♦ teh. zakovati kovico
b) da je kaj trdno nameščeno: zakovati nože na pripravi
// nekdaj vkovati, prikovati: zakovati ujetnike v verige / zakovati obsojenca v ječo
2. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kaj zaradi zamrznitve v položaj, ko se ne more premikati: mraz zakuje ladje v led / huda zima je zakovala reko reka je zamrznila
3. ekspr. začeti udarjati, tolči: na deblu je zakovala žolna / po njem je zakovala bolečina
4. z zabitjem žeblja v živi del kopita napačno podkovati: zakovati konja
● ekspr. spanec mu zakuje oči trdno zapre; ekspr. žila na vratu mu zakuje močno zabije; ekspr. zakovati cene ustaliti jih na določeni višini; ekspr. zakovati najlepša leta v podkve, verige jih porabiti za kovanje podkev, verig

zakován

-a -o:

konj šepa, ker je zakovan

v led zakovana reka

●

v konico zakovan drog s kovanjem oblikovan

SSKJ²

zakôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na zakov ali zakovanje: zakovno mesto
♦ teh. zakovno kladivo kladivo za zakovanje kovic; žel. zakovni obroč obroč, ki se zakuje ob kolesni obroč, da ta ne more zdrkniti

SSKJ²

zakôvica -e ž (ȏ)
teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli; kovica: zakovica drži, popusti; povezati, spojiti kosa pločevine z zakovicami; aluminijasta, medeninasta zakovica; ploščata zakovica; glava zakovice; luknja za zakovico / galanterijska zakovica / okrasiti pas z zakovicami; jermenske zakovice; zakovice za kovčke / zakovati zakovico

SSKJ²

zakôvičar -ja m (ȏ)
teh. kdor koviči: delo zakovičarja / zakovičarji jeklenih konstrukcij

SSKJ²

zakôvičen -čna -o prid. (ȏ)
teh. kovičen: zakovična glava / zakovična luknja

SSKJ²

zakovíčenje -a s (ī)
glagolnik od zakovičiti: zakovičenje kosov pločevine / kladivo, stroj za zakovičenje

SSKJ²

zakovíčiti -im dov. (í ȋ)
1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami / zakovičiti kovček / zakovičiti stik
2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v žlebu
3. teh. zakovati: zakovičiti kovico
4. knjiž., v ruskem okolju z zabitjem droga, žeblja v strelno odprtino narediti orožje neuporabno: zakovičiti puško, top

zakovíčen

-a -o:

zakovičeni plošči

SSKJ²

zakóžen -žna -o prid. (ọ̑) zastar.
1. podkožen: zakožno gnojno vnetje
2. velik, hud: zakožen sovražnik

SSKJ²

zakracáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nerazločno, grdo zapisati: jezno zakracati podatek

SSKJ²

zakràj -ája m (ȁ á)
zastar. skrajni, najbolj oddaljen kraj, konec: ljudje v pokrajinskem zakraju / poriniti seno do zakraja; živalca se stiska v zakraj prostora

SSKJ²

zakrákati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se z glasom kra: krokar, vrana zakraka
2. ekspr. reči, povedati s hreščečim glasom: v tujem jeziku nekaj nerazumljivo zakrakati / prišel sem, hripavo zakraka sosed / v pravljicah jaz sem tudi še tu, zakraka vrana / letališki zvočnik zakraka odhod letala napove s takim glasom
// slabš. reči, povedati sploh: ali slišiš, zakraka starka

SSKJ²

zakraljeváti -újem dov. (á ȗ)
1. postati kralj, zavladati kot kralj: po smrti starega kralja je zakraljeval njegov sin / kdaj bo zakraljeval kralj Matjaž
// ekspr. postati kje neomejen gospodar: deželi so zakraljevali tujci; zakraljevati na kmetiji / zlo je zakraljevalo nad dobrim
2. ekspr. pojaviti se z močno izraženimi značilnostmi: v naravi spet zakraljuje pomlad / tišina zakraljuje nad vasjo
3. ekspr. pojaviti se, dvigniti se nad čim: nad pokrajino so zakraljevali visoki tovarniški dimniki

SSKJ²

zakramènt -ênta m (ȅ é)
rel. od Kristusa postavljeno sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost: deliti, prejeti zakramente; krst, zakon, mašniško posvečenje in drugi zakramenti / zakrament (bolniškega) maziljenja; zakrament sprave; zakrament svetega rešnjega telesa; zakramenti za umirajoče zakrament sprave, zakrament svetega rešnjega telesa in zakrament (bolniškega) maziljenja
// v zvezi najsvetejši zakrament posvečena hostija, sveto rešnje telo: mašnik z najsvetejšim zakramentom v roki

SSKJ²

zakramentál -a m (ȃ)
rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali
// posvečen, blagoslovljen predmet: križ, rožni venec in drugi zakramentali

SSKJ²

zakramentálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zakrament: zakramentalna milost / zakramentalna skupnost

SSKJ²

zakramljáti se -ám se dov. (á ȃ)
kramljajoč se zadržati kje predolgo: zakramljati se pri prijateljici / zakramljati se pozno v noč

SSKJ²

zakraséti -ím dov. (ẹ́ í)
geogr. postati kras: svet zakrasi

zakrasèl

in zakrasél -éla -o:

zakrasela planota

SSKJ²

zakrasévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zakrasevati: zakrasevanje je vse močnejše

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakrasévati -am nedov. (ẹ́)
geogr. postajati kras: dolina zakraseva

SSKJ²

zakrasovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zakrasovati: vse bolj napredujoče zakrasovanje; zakrasovanje pokrajine

SSKJ²

zakrasováti -újem nedov. (á ȗ)
geogr. postajati kras: svet zakrasuje; območje se zakrasuje

SSKJ²

zakŕčenost -i ž (ȓ)
stanje telesne ali duševne napetosti: z vajami preprečevati napetost in zakrčenost mišic / psihična zakrčenost

SSKJ²

zakŕčiti -im dov. (ŕ ȓ) knjiž.
1. krčevito zategniti, napeti: strah mu zakrči mišice
2. zastaviti1, zapreti: ljudje, vozila zakrčijo cesto / zakrčiti promet

zakŕčen

-a -o:

zakrčena drža

SSKJ²

zakrégati se -am se dov. (ẹ̑)
pog. razjeziti se, jezno reči: pusti to, se zakrega

SSKJ²

zakréhati -am dov. (ẹ̄) ekspr.
1. močno in hripavo zakašljati: bolnik, starec spet zakreha
// slabš. zakašljati: da mi zdaj nihče ne zakreha
2. oglasiti se z močnim, hripavim glasom: divji petelin, šoja zakreha
3. reči, povedati z močnim, hripavim glasom: čemu bi zapravljali denar, je čemerno zakrehal

zakréhati se

zasmejati se z močnim, hripavim glasom:

veselo, zadovoljno se zakrehati

SSKJ²

zakreketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: krokar, sraka zakreketa

SSKJ²

zakrémžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
narediti gube, poteze kot pri joku: zakremžiti usta; obraz se mu zakremži / ustnice se mu zakremžijo v posmeh

zakrémžiti se

slabš.

zajokati:

zakremžiti se od bolečine

SSKJ²

zakreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
star. zaviti, skreniti: konj, voz zakrene proti vasi; zakreniti na desno / zakreniti za ovinek / blizu hrasta (se) pot zakrene / zakreniti h komu na obisk
● star. zakreniti krmilo obrniti; star. zakreniti pogovor drugam začeti se pogovarjati o čem drugem; star. zakreniti vozilo obrniti, preusmeriti; star. marsikdo zakrene s prave poti začne delati, živeti nepravilno, moralno oporečno

zakrénjen

-a -o:

postrani zakrenjen voz

SSKJ²

zakresáti -kréšem dov., zakrêši zakrešíte; zakrêsal (á ẹ́)
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: zakresal je kamen in kresilna goba se je vžgala / železje zakreše po steni, da zasmrdi po ognju
● star. v njem zakreše jeza postane jezen; zastar. zakresati star papir zažgati; star. dogodek mu zakreše nove pomisleke vzbudi; star. rad zakreše kako šaljivo reče, pove

zakresáti se

nastati zaradi udarca česa ob kaj trdega, tako da pride do trenja:

pod čevlji se zakrešejo iskre

ekspr.

močno se zaiskriti, se zasvetiti:

zakresati se v soncu

/ oči se zakrešejo

●

ekspr. v očeh se mu je zakresalo upanje je bilo videti, da je začel upati

SSKJ²

zakresíti se in zakrésiti se -im se dov. (ī ẹ́) zastar.
1. zasvetiti se, prižgati se: nekaj vžigalic se zakresi in ugasne
2. močno se zaiskriti, se zasvetiti: ko vidi denar, se mu oči zakresijo

SSKJ²

zakrêsniti -em, tudi zakresníti in zakrésniti -em dov. (é ȇ; ī ẹ́ ẹ̑)
udariti s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: zakresniti z vžigalnikom

SSKJ²

zakričáti -ím dov. (á í)
1. spregovoriti z močnim, rezkim glasom: lažeš, je zakričal; jezno zakričati / zakričati komu v uho: Kam greš; zakričal je po stopnicah, naj pridejo gor / ekspr. zakričati na ves glas zelo / ekspr. zakričati krivico v svet
// izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zakričati na koga; zakričati nad otrokom
2. dati neartikuliran, rezek glas: zakričati od bolečine, strahu; ob vsakem udarcu zakriči
// ekspr. dati neprijeten, rezek glas: spet zakričijo vrata; nad vrati zakriči zvonec
3. ekspr. pojaviti se, pokazati se zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: na oglu zakriči rdeč plakat

SSKJ²

zakríkniti -em dov. (í ȋ)
1. star. krikniti, zakričati: jezno zakrikne: Barabe / zakrikniti od bolečine
2. zastar. zavriskati: zakriknil je, da se je daleč razleglo

SSKJ²

zakrílce -a s (ī)
aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku: spustiti zakrilca; predkrilce in zakrilce

SSKJ²

zakríliti -im dov. (í ī)
s končinami narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: petelin zakrili in zakikirika / ugotavljati, kolikokrat na sekundo žuželka zakrili / zakriliti s krili
// z rokami vstran od telesa narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: od jeze, veselja zakriliti / zadeti vojak je zakrilil in padel / zakriliti z rokami
// narediti gib, gibe, navadno navzgor in navzdol: roke zakrilijo po zraku / roka mu zakrili v jezni kretnji
● ekspr. ptica zakrili pod nebo zleti

SSKJ²

zakrínkanec -nca m (ȋ)
zakrinkan človek: zakrinkanec s pištolo v roki je oropal blagajno

SSKJ²

zakrínkati -am dov. (ȋ)
1. zakriti s krinko: zakrinkati obraz; ropar se je zakrinkal
2. ekspr. prikriti, zakriti pravo, resnično bistvo, podobo česa: zakrinkati dejanje
// prikriti, zakriti: skušal je zakrinkati svojo slabo voljo

zakrínkati se

ekspr.

prikriti, zakriti svoje pravo bistvo, podobo:

zakrinkati se z veselostjo

/ s to izjavo se hoče samo zakrinkati

zakrínkan

-a -o:

človek z zakrinkanim obrazom

zakrinkan ropar

SSKJ²

zakrinkávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa: zakrinkavati resničnost
// prikrivati, zakrivati: zakrinkavati nejevoljo; zakrinkavati svojo jezo s smehom / zakrinkavati kaj za smeh

zakrinkávati se

prikrivati, zakrivati svoje pravo, resnično bistvo, podobo:

zakrinkavati se s smehom

/ s temi besedami se hoče zakrinkavati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakrinkováti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. prikrivati, zakrivati pravo, resnično bistvo, podobo česa: zakrinkovati resničnost
// prikrivati, zakrivati: zakrinkovati svoje pravo prepričanje

SSKJ²

zakristán -a m (ȃ)
rel. kdor skrbi za oblačila, predmete, red v zakristiji: postaviti bogoslovca, samostanskega brata za zakristana

SSKJ²

zakristíja -e ž (ȋ)
prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov: stopiti iz zakristije; mašnik se obleče v zakristiji

SSKJ²

zakristíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zakristijo: zakristijska vrata
● ekspr. zakristijska miselnost ozko cerkvena

SSKJ²

zakríti -kríjem dov., zakrìl tudi zakríl (í ȋ)
1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, narediti
a) nevidno: z dlanjo zakriti del slike; zakriti vhod z omaro; zakriti si obraz s tančico / zakriti obraz v blazino skriti
b) za kaj nedostopno: govornik je z dlanjo zakril mikrofon in najbližje stoječemu nekaj šepnil; zaradi prahu, smradu si zakriti nos in usta z robcem / zaradi mraza zakriti rože z vrečami pokriti
// s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da postane kaj, kar je glede na mesto gledanja za njim, nevidno: lasje ji zakrijejo obraz; avtomobil za trenutek zakrije pešca; oblak zakrije sonce / lava je zakrila obe mesti; znova so ga zakrili morski valovi
// ekspr. z lastnostjo, ki onemogoča, omejuje videnje, narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, slabo vidno: mrak, noč zakrije polje, zemljo
2. narediti, da kdo česa, kar pride glede na pozornost za kaj drugega, ne more
a) opaziti: zakriti zadrego z vzklikom; zakriti umik
b) izvedeti, odkriti: zakriti komu nesrečo, resnico / ekspr. to doživetje je zakrilo spomin nanj

zakríti se

star.

skriti se:

veverica se zakrije v rogovili

/ zakriti se komu

zakrít

-a -o:

ženske z zakritimi obrazi

zakrit posmeh

od dreves, z drevesi zakrito poslopje

SSKJ²

zakrítje -a s (ȋ)
glagolnik od zakriti: zakritje nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom / zakritje napake
// zastar. kritje, zaklon: poiskati si zakritje za kamnom

SSKJ²

zakrítost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost zakritega: zakritost obraza / zakritost pomena

SSKJ²

zakriválo -a s (á)
kos blaga, tančica za zakritje obraza, ust: muslimanka z zakrivalom na obrazu

SSKJ²

zakrívanje -a s (í)
glagolnik od zakrivati: zakrivanje obraza / biti kaznovan zaradi zakrivanja begunca

SSKJ²

zakrívati -am nedov. (í)
1. z namestitvijo, postavitvijo kakega neprozornega predmeta, telesa tako, da je kaj glede na mesto gledanja za njim, delati
a) nevidno: z zaveso zakrivati vhod; z rokami si zakriva obraz in joka / s prtljago zakrivati komu pogled na reko / zakrivati obraz v blazino skrivati
b) za kaj nedostopno: zaradi smradu zakrivati nos, usta z robcem / zakrivati si oči pred bleščečo svetlobo
// s svojim neprozornim telesom delati, povzročati, da je kaj, kar je glede na mesto gledanja za njim, nevidno: ruta ji zakriva čelo; oblaki zakrivajo sonce / ohlapna obleka zakriva njeno nosečnost; hiša nam zakriva razgled / kaj zakriva globina reke skriva
// ekspr. z lastnostjo, ki onemogoča, omejuje videnje, delati, povzročati, da je kaj nevidno, slabo vidno: mrak, noč zakriva pokrajino
2. delati, da kdo česa, kar prihaja glede na pozornost za kaj drugega, ne more
a) opaziti: z norčevanjem zakrivati nejevoljo
b) izvedeti, odkriti: zakrivati komu namero, resnično stanje / članek ne zakriva, da je stanje težko / zakrivati prekupčevalca skrivati
● ekspr. bučne orgle zakrivajo pevca delajo, povzročajo, da ga ni (dovolj) slišati; ekspr. dosti znancev že zakriva zemlja je že mrtvih (in pokopanih); ekspr. zakrivati si oči pred resnico ne hoteti spoznati, priznati jo

zakriváje

zakrivaje si obraz jokati

zakrivajóč

-a -e:

iti mimo, zakrivajoč si obraz

SSKJ²

zakrivíti -ím dov., zakrívil (ī í)
1. narediti, da postane del česa kriv: zakriviti palico; zakriviti žebelj na spodnji strani deske / prezirljivo zakriviti ustnice ukriviti
2. s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: zakriviti nesrečo, prepir, smrt; iz nevednosti zakriviti kaj / nadlogo si je zakrivil sam / nesrečo je zakrivil močen veter
♦ pravn. zakriviti kaznivo dejanje

zakrívljen

-a -o:

zakrivljen nož

zakrivljena palica

SSKJ²

zakrívljenost -i ž (ȋ)
značilnost zakrivljenega: zakrivljenost palice

SSKJ²

zakrížati -am dov. (ī)
1. narediti v kaj zarezo v obliki križa: zakrižati predmet z nožem
2. zastar. narediti v obliki križa: zakrižati s sabljo nekaj zamahov
● zakrižati hišo, vinograd nekdaj z naslikanim ali postavljenim poševnim križem prepovedati vstop v hišo, vinograd
♦ gozd. zakrižati drevo z zarezo označiti drevo za sečnjo; mont. zakrižati progo z navzkriž postavljenima letvama zaznamovati progo, da je vstop v hodnik prepovedan

zakrížan

-a -o:

zakrižano drevo

●

nar. zakrižano okno s križi zaprto okno

SSKJ²

zakrížen -a -o prid. (ȋ)
nar., navadno v zvezi zakriženo okno s križi zaprto okno: hiša z zakriženimi okni

SSKJ²

zakŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri
// povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo
2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo vroče tekočine postati v zunanji plasti trši, v notranjosti pa ostati mehek: pražiti jetra na olju, da zakrknejo
// dati kaj za krajši čas v vrelo, zelo vročo tekočino, da postane zunanja plast trša, notranjost pa ostane mehka: zakrkniti pečenko, ribe; zakrkniti kaj v vreli masti, vodi
3. ekspr. postati strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztrajati v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: nekateri so se omehčali, on pa je še bolj zakrknil; ker so ga zmerjali, se je zakrknil in ne govori več / srce mu zakrkne in nobena reč ga ne gane / zakrkniti v hudobiji, molku
// narediti, povzročiti, da postane kdo tak: storjena krivica ga je zakrknila / to doživetje mu je zakrknilo srce, značaj
4. ekspr. postati tog, vztrajno se ohranjajoč v določenem stanju: mišljenje mu zakrkne; njegove slabosti so se na starost še bolj zakrknile; sovraštvo v njem se zakrkne
● knjiž. rad zatisne oko in zakrkne uho noče videti, opaziti in slišati česa; ekspr. zakrkniti srce postati nedovzeten za čustva; ekspr. obraz mu je zakrknil v hudoben izraz dobil je hudoben izraz

zakŕkniti se

v zvezi zakrkniti se vase

zapreti se vase:

zakrkniti se vase in molčati

užaljen se zakrkne vase

zakŕknjen

-a -o

deležnik od zakrkniti:

zakrknjen človek

zakrknjen v zlu

zakrknjena jeza

ekspr.

ki vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem:

zakrknjen grešnik, lažnivec

/ zakrknjen samec, skopuh

/ zakrknjeno vedenje

●

zastar. v rasti zakrknjeno drevo zakrnelo; prisl.: zakrknjeno molčati, tajiti

SSKJ²

zakŕknjenec -nca m (ȓ)
ekspr. kdor je strog, nedovzeten za prošnje, zahteve koga in vztraja v tem odnosu, kažoč nenaklonjenost: zakrknjenca prošnja ni ganila
// kdor vztraja pri čem, navadno slabem, nezaželenem: ta zakrknjenec ne bo priznal / samski zakrknjenec

SSKJ²

zakŕknjenost -i ž (ȓ)
stanje zakrknjenega: zakrknjenost beljaka / ekspr.: duševna zakrknjenost; zakrknjenost hudodelca

SSKJ²

zakrléžiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. zakrneti: plodovi so se zakrležili, preden so dozoreli / miselno se zakrležiti

zakrléžen

-a -o:

zakrleženo drevje

SSKJ²

zakrmáriti -im dov. (á ȃ)
1. začeti krmariti: sedel je v čoln, vžgal motor in zakrmaril / ekspr. peruti so zakrmarile po zraku
2. z zasukom krmila narediti, da vozilo zavije, se usmeri kam: zakrmariti ladjo, letalo proti vzhodu / motorist zakrmari na drugo stran ceste / ladja zakrmari proti obali / ekspr. riba je zakrmarila s hrbtno plavutjo
// z zasukom krmila zapeljati, pripeljati kam: zakrmarili so ladjo v pristanišče in se kmalu zasidrali
// ekspr. iti, zaviti: zakrmariti v gostilno / vodstvo noče zakrmariti v konservativno politiko
3. s slabim, napačnim krmarjenjem zapeljati v napačno smer, na napačno mesto: zakrmariti ladjo na pesek

SSKJ²

zakrmíliti -im dov. (í ȋ)
star. zakrmariti: zakrmiliti ladjo na odprto morje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakrnélost -i ž (ẹ́)
stanje zakrnelega: zakrnelost organa / ekspr. čustvena zakrnelost

SSKJ²

zakrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo; otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele

zakrnèl

in zakrnèl -éla -o:

zakrnela krila

čustveno zakrnel

SSKJ²

zakrnévati -am nedov. (ẹ́)
zaostajati v rasti, razvoju: od bolezni prizadeta noga zakrneva / ekspr. duhovno zakrnevati
// izgubljati naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi drugačnih razmer so začele oči tem živalim zakrnevati

SSKJ²

zakrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zakrneti ali zakrniti: zakrnitev organa / čustvena zakrnitev

SSKJ²

zakrníti in zakŕniti -em dov. (ī ŕ)
zakrneti: organ zakrne

zakŕnjen

-a -o

zakrnel:

zakrnjeno drevo

SSKJ²

zakrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. zelo glasno se zasmejati: zakrohotati se šali; zakrohotati se na ves glas, na vse grlo; prešerno se zakrohotati / haha, se zakrohota; iz tega ne bo nič, se zakrohota

SSKJ²

zakròj -ôja m (ȍ ó)
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda: izžagati zakroj / spah, vez na zakroj

SSKJ²

zakrókati1 -am dov. (ọ̑)
pog. s krokanjem zapraviti: zakrokati ves denar
// s krokanjem nekoristno porabiti: zakrokati tri noči

zakrókati se

udeležiti se zabave, na kateri se zlasti veliko pije in ki traja pozno v noč:

tiste čase sem se dvakrat ali trikrat na mesec zakrokal

/ zakrokati se do jutra

zakrókan

-a -o:

zakrokan denar

SSKJ²

zakrókati2 -am dov. (ọ̑)
star. zakrakati: krokar, vrana zakroka

SSKJ²

zakrotovíčiti se -im se dov. (í ȋ)
ekspr. zaplesti se, zavozlati se: nit, štrena se zakrotoviči

SSKJ²

zakròv -ôva m (ȍ ó)
knjiž. okrov, pokrov: odpreti, zapreti zakrov / zakrov motorja

SSKJ²

zakrožíti in zakróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži
2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga
3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini
4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico
● ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; ekspr. okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti

SSKJ²

zakŕpa -e ž (ȓ)
knjiž. krpa, zaplata: našiti zakrpo; zakrpe na hlačah

SSKJ²

zakŕpati -am dov. (r̄)
1. s krpo prekriti, nadomestiti raztrgani, izrabljeni del česa: zakrpati hlače / zakrpati zračnico / zakrpati čevlje / ekspr. zakrpati rano z obližem / zakrpati nogavice z gosto nitno mrežo prekriti, nadomestiti raztrgani, izrabljeni del nogavice / zakrpati luknje na hlačah
● ekspr. v bolnišnici so ranjenca zakrpali mu zašili rane; ga za silo pozdravili
2. ekspr. narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelavanjem lukenj; popraviti: zakrpati cesto; zakrpati čoln, da ne pušča; zakrpati slamnato streho
// slabš. izboljšati, izpopolniti: zakrpati pomanjkljivo znanje koga / zakrpati vojaško enoto, ki je utrpela velike izgube

zakŕpan

-a -o:

zakrpane hlače

zakrpana sloga

SSKJ²

zakrtáčiti -im dov. (á ȃ)
s krtačenjem zagladiti: zakrtačiti gube

SSKJ²

zakrulíti in zakrúliti -im dov. (ī ú)
1. oglasiti se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: prašič zakruli / brezoseb. po trebuhu mu je zakrulilo
● ekspr. kadar so jim zakrulili želodci, so se ustavili in jedli kadar so postali lačni
2. slabš. z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom
a) reči, povedati: kaj je zdaj to, jezno zakruli / zvočnik jim spet nekaj zakruli
b) zapeti: zakruliti pesem

SSKJ²

zakrvavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. začeti krvaveti: trnje ga opraska, da zakrvavi / rana spet zakrvavi; ugriznil se je v ustnico, da je zakrvavela
2. knjiž. postati krvavo rdeč: cvet zakrvavi / vzhod zakrvavi v zarji
3. knjiž. začeti oddajati krvavo rdečo svetlobo: za oblaki zakrvavi sonce / za rdečim zagrinjalom zakrvavi luč
● knjiž. srce mu je zakrvavelo postal je zelo žalosten, prizadet

SSKJ²

zakrvavíti -ím dov., zakrvávil (ī í)
knjiž. narediti kaj krvavo: zakrvaviti srajco

zakrvavljèn

-êna -o:

zakrvavljen rokav

zakrvavljene oči bolnika

SSKJ²

zakržljáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. zakrneti: češnja zakržlja / zakržljati v rasti

zakržlján

-a -o:

zakržljan list

SSKJ²

zakržljavéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. zakrneti: drevje zakržljavi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaktivírati -am dov. (ȋ)
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: zaktivirati člane kake organizacije

SSKJ²

zaktivizírati -am dov. (ȋ)
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: prizadevati si zaktivizirati prebivalce naselja; zaktivizirati učence pri pouku / zaktivizirati mišljenje

SSKJ²

zakúha -e ž (ȗ)
gastr. kar se zakuha v vrelo tekočino in je sestavni del jedi: pripraviti zakuho; juha z zakuho; rezanci, riž in druge zakuhe / jušna zakuha

SSKJ²

zakúhati -am dov. (ú ȗ)
1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhati rezance, zdrob; zakuhati v juho, krop, mleko / zakuhati na juho, mleko / zakuhati juho z rezanci
2. pog. zaradi nepravilnega delovanja, okvare segreti se do vrenja: voda v hladilniku je zakuhala / avtomobil, hladilnik pri hudem vzponu lahko zakuha
3. ekspr. postati razgret, rdeč zaradi
a) napora, popitega alkohola: od hoje, vina je zakuhal
b) vznemirjenja, razburjenja: ob teh očitkih zakuha, da ne more prikriti rdečice
4. ekspr. zelo se vznemiriti, se razburiti: zbil mu je klobuk z glave, pa ni zakuhal
// zaradi vznemirjenja, razburjenja pojaviti se v visoki stopnji: v srcu zakuha jeza / brezoseb. v njem je zakuhalo
5. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazi, da nam kaj ne zakuhaš / zakuhati komu neprijetnosti, sramoto, težave / pog. zakuhati jo komu
// povzročiti kaj neprijetnega, nezaželenega: zakuhati pretep, zaroto

zakúhati se

ekspr.

nastati, razviti se:

utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve

/ kadar se zberejo črni oblaki okrog te gore, se rado kaj zakuha

/ v državi, vojski se bo kaj zakuhalo

zakúhan

-a -o:

zakuhani rezanci

SSKJ²

zakuhávati -am nedov. (ȃ)
dajati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhavati zdrob; zakuhavati v juho, mleko / zakuhavati na juho

SSKJ²

zakúkati -am dov. (ū ȗ)
1. oglasiti se z glasom kuku: kukavica je desetkrat zakukala / nastaviti dlani k ustom in zakukati
2. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, ki je podoben glasu kukavice, naznaniti čas: ura zakuka / zakukati sedmo uro

SSKJ²

zakukurícniti -em dov. (í ȋ)
zastar. kikirikniti, zakukurikati: petelin zakukuricne

SSKJ²

zakukuríkati -am dov. (ī)
oglasiti se z glasom kukuru: petelin še dvakrat, trikrat zakukurika
// ekspr. reči, povedati z glasom, podobnim temu glasu: teta, veselo zakukurika otrok

SSKJ²

zakulísen -sna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na zakulisje: zakulisni prostor / streljanje, pasji lajež in drugi zakulisni odrski efekti
2. ekspr. javnosti prikrit, navadno povezan s spletkami: zakulisni boj; zakulisna diplomacija; zakulisno odločanje / zakulisne osebnosti / zakulisne spletke

SSKJ²

zakulísje -a s (ȋ)
1. gledalcem nevidni prostor za kulisami: igralec čaka v zakulisju
2. ekspr., navadno s prilastkom prostor za javnosti namenjenim, vidnim prizoriščem: vstopiti v zakulisje templja / televizija je prikazala tudi prizore iz zakulisja tekmovanja
3. ekspr. javnosti prikrito mesto, položaj, ki omogoča odločilno vplivanje na potek česa, navadno s spletkami: znani politik se je umaknil v zakulisje
4. ekspr., navadno s prilastkom javnosti prikrite okoliščine česa: spoznati literarno, politično zakulisje; zakulisje atentata, gledališkega življenja

SSKJ²

zakúp -a m (ȗ)
dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prinaša koristi, za plačilo preide v začasno uporabo koga: dovoliti komu zakup; zakup košnje, ladje, zemljišča; zakup kake pravice / socialistični zakup obrtne delavnice, gostilne od 1948 do 1954 s katerim obrtna delavnica, gostilna v zasebni lasti preide v državno, družbeno uporabo
// razmerje, nastalo s tem dejanjem: obnoviti, podaljšati zakup; desetletni zakup / dati, vzeti zemljišče v zakup; imeti v zakupu
● ekspr. kolesar je vzel vso cesto v zakup je vozil po vsej cesti, kot bi bila namenjena samo njemu; ekspr. pomembni dogodki so jih vzeli čisto v zakup so jih zelo zaposlili, jim vzeli ves čas; oddati kaj za nizek zakup za nizko zakupnino; ekspr. imeti kako funkcijo v zakupu imeti jo dolgo, večkrat; ekspr. mislijo, da imajo resnico v zakupu imajo izključno pravico odločati o resnici
♦ zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji

SSKJ²

zakúpec -pca m (ú)
zastar. zakupnik: zakupec zemljišča

SSKJ²

zakúpen -pna -o prid. (ū)
nanašajoč se na zakup: zakupna cena / zakupna pogodba / zakupna kmetija; zakupno zemljišče / zakupna doba

SSKJ²

zakupíti in zakúpiti -im dov. (ī ú)
1. vzeti v zakup: turistična agencija je zakupila tisoč ležišč; zakupiti skladišče / publ. zakupiti zmogljivost plinovoda
2. kupiti kaj, da se dobi začasna pravica objave: zakupiti celo stran časopisa
3. nar. porabiti, izdati za nakup česa: zakupiti ves denar; zakupiti prihranke za nakit

zakupíti se

in zakúpiti se zastar.

zmotiti se pri nakupu:

zakupiti se pri avtomobilu

♦

igr. vzeti glede na pravila igre kot dopolnitev ali zameno preveč ali premalo kart

zakúpljen

-a -o:

zakupljena zemlja

SSKJ²

zakúpnica -e ž (ȗ)
ženska, ki dobi, vzame kaj v zakup: zakupnica gostilne

SSKJ²

zakúpnik -a m (ȗ)
kdor dobi, vzame kaj v zakup: zakupnik gostilne, ladje / nekdaj davčni zakupnik

SSKJ²

zakupnína -e ž (ī)
plačilo za zakup: plačati zakupnino; zakupnina za lov, zemljišče

SSKJ²

zakúpništvo -a s (ȗ)
obstoj zakupnikov: zakupništvo se je razširilo; zgodovina zakupništva
// zakupniško razmerje: zakupništvo je po pogodbi trajalo deset let

SSKJ²

zakupodajálec -lca [zakupodajau̯ca in zakupodajalca] m (ȃ)
kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom

SSKJ²

zakurbáti -ám dov. (á ȃ)
vulg. zavlačugati: zakurbati celo premoženje / zaradi nje se je zakurbal

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zakuríti in zakúriti -im dov. (ī ú)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: zakuriti na ognjišču, pod kotlom; zakuriti v peči, nar. v peč / zjutraj najprej zakuri / zakuriti kres; zakuriti si ogenj
// narediti, povzročiti kje ogenj zaradi gretja, segrevanja česa: zakuriti peč, štedilnik / zakuriti si v sobi / zakuriti parne kotle ladje
2. ekspr. zažgati: zakuriti stare cunje / zakuriti hišo
3. zastar. prižgati: zakuriti cigareto; zakuriti si pipo
4. ekspr., z dajalnikom narediti, povzročiti komu kaj neprijetnega: zakuril mu je s tem, da se je stvar razvedela / vojaki so zakurili obkoljenemu sovražniku

zakúrjen

-a -o:

toplo zakurjen prostor

zakurjena peč

prisl., v povedni rabi: v sobi je zakurjeno

SSKJ²

zakúska -e ž (ȗ)
manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska
// prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko
● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico

SSKJ²

zakváčiti -im dov. (á ȃ) knjiž.
1. s kavljem zapeti, se povezati: gusarji so zasledovano ladjo zakvačili in jo potegnili k sebi
2. zapeti1, zatakniti: zakvačiti prste za naramnice / prosti konec vrvi zakvačiti v kavelj vlečnega vozila

zakváčiti se

zapeti se, zatakniti se:

srajca se mu zakvači za vejo

SSKJ²

zakvákati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se z glasom kva(k): žabe so spet zakvakale
2. nizko reči, povedati z glasom, podobnim kvakanju: ne prihajajte več sem, je zakvakal

SSKJ²

zakvartáti -ám dov. (á ȃ)
s kvartanjem zapraviti: zakvartati ves denar, posestvo

zakvartáti se

postati kvartopirec:

ker ni bilo druge zabave, se je zakvartal

zaradi kvartanja se zadržati kje predolgo:

v gostilni sta se zakvartala

SSKJ²

zakvásiti -im tudi zakvasíti -ím dov., zakvásil (ā ȃ; ī í)
1. povzročiti, da postane kaj (zaradi vrenja) kislo; zakisati: zakvasiti zelje
2. dati, dodati kvas: zakvasiti testo

zakvášen

-a -o:

zakvašen hlebec

SSKJ²

zál -a -o prid., záljši (ȃ ā)
star. lep2: zal fant; nevesta je bila zala kakor roža / v vasi je bilo nekaj prav zalih hiš lepih, mogočnih
♦ bot. zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia

SSKJ²

zalagálec -lca [zalagau̯ca tudi zalagalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zalaga: zalagalci trga z živili

SSKJ²

zaláganje -a s (ȃ)
glagolnik od zalagati: zalaganje prebivalstva z živili / zalaganje knjig

SSKJ²

zalágati -am nedov. (ȃ)
1. s polaganjem česa zakrivati, obdajati kaj: zalagati krompir, zaboje; zalagati z deskami
2. z dajanjem, pošiljanjem delati, da kdo lahko razpolaga s čim: zalagati koga z denarjem, s hrano, z orožjem / tovarna zalaga trg s steklom / zalagati koga z novicami, s podatki
3. dajati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: zalagati denar za tovariše; zalagati za šolanje koga / zalagati stroške bivanja
4. dajati denar za izhajanje in prodajanje česa: zalagati knjige, plošče
5. star. prigrizovati, jesti: zalagati kruh, pečenko; posedli so in začeli zalagati
● zastar. zalagati svoja življenja izpostavljati, tvegati
♦ igr. zalagati (karte) dajati nezaželene nadštevilne karte v talon

zalágati se

ekspr.

nasičevati se, jesti:

zalagati se s pečenko

slastno se zalagati

SSKJ²

zalájati -am dov. (ȃ)
1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom: zunaj je zalajal pes; cvileče, zategnjeno zalajati / v gozdu je zalajal lisjak, srnjak
// s predlogom z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes je na vsakega prišleca renčeče zalajal; zalajati nad kom, v koga
2. slabš. reči, povedati z ostrim, zadirčnim glasom: utihni že vendar, je jezno zalajal
3. ekspr. dati lajanju podoben glas: nekje v daljavi so zalajali mitraljezi

SSKJ²

zalámljati -am nedov. (á)
z lomljenjem delno ločevati navadno bolj oddaljeni del česa: zalamljati veje

zalámljati se

ostro, koničasto spreminjati smer:

gube kipa se zalamljajo

SSKJ²

zalarmírati -am dov. (ȋ)
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: zalarmirati gasilce; zalarmirali so vso okolico

SSKJ²

zalásnica -e ž (ȃ)
star. lasnica, lasna sponka: speti lase z zalasnico

SSKJ²

zalàz -áza m (ȁ á)
lov. lov, pri katerem lovec zalezuje divjad: iti na zalaz; zalaz srnjadi, na srnjad

SSKJ²

zalázen -zna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza
2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen

SSKJ²

zaláznik -a m (ȃ)
star. zalezovalec: zalaznik živali / zalaznik deklet

SSKJ²

zalazováti -újem in zalázovati -ujem nedov. (á ȗ; ȃ)
star. zalezovati: zalazovati divjad / zalazovati dekleta

SSKJ²

zalebdéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. pojaviti se, obmirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi: z drevesa je odpadel list in zalebdel v zraku
2. knjiž. pojaviti se v mislih, predstavah koga: v duhu, pred očmi mu zalebdijo obrazi znancev

SSKJ²

zaléči1 -léžem nedov. in dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑)
1. imeti dovolj velik, dober, zaželen učinek: gnojenje, namakanje je zaleglo; zdravila niso zalegla / denar, hrana veliko zaleže / kazen ni zalegla; pritožili so se, pa ni nič zaleglo; njegove besede pri vodstvu veliko zaležejo
2. v zvezi z za biti glede na obseg, vrednost dovolj velik za kaj: prispevek bo zalegel za več številk revije / živež je zalegel za vso zimo / posestvo ni zaleglo za ves dolg
3. ekspr., v zvezi z za biti glede na svoje delo, uporabnost enakovreden čemu: on zaleže za dva delavca / nadstrešek mu je zalegel za garažo
● ekspr. nekdaj je denar kaj zalegel se je zanj dalo dobiti sorazmerno veliko; ekspr. denar mu nič ne zaleže hitro, brez koristi ga porabi; pog. suh je, nobena reč mu ne zaleže od nobene hrane se ne zredi; ekspr. sin mu že precej zaleže koristi, pomaga pri delu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaléči2 -léžem dov., zalézi zalézite; zalégel zalêgla; nam. zaléč in zalèč (ẹ́ ẹ̑)
z izločitvijo jajčec zaradi razmnoževanja zapolniti kaj: matica zaleže celice, sate
// v zvezi z jajčece izločiti kam zaradi razmnoževanja: matica zaleže veliko jajčec; metulj zaleže jajčeca na liste
// z izločitvijo jajčec kam omogočiti, da se kje lahko kaj zaplodi, zaredi: muhe, žuželke zaležejo ličinke v nosnice nekaterih živali

zaléči se

ekspr.

zaploditi se, zarediti se:

po vodah so se zalegli raki

/ v moki so se zalegli črvi

zaléžen

-a -o:

zaleženo satje

SSKJ²

zaléden -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaledje: zaledni kraji; zaledne dežele; zaledna pristanišča / zaledna bolnišnica; vojaška zaledna oblast / zaledno prebivalstvo
♦ voj. zaledna enota pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in boj

SSKJ²

zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
// prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil

zaledenèl

in zaledenél -éla -o:

pazi, ceste so zaledenele

zaledenelo jezero

zaledenelo okno

SSKJ²

zaledenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaledeneti ali zaledeniti: zaledenitev reke / zaledenitev letala
● publ. zaledenitev mednarodnih odnosov začasno prenehanje sodelovanja med državami na gospodarskem, kulturnem, političnem področju

SSKJ²

zaledeníti -ím dov., zaledénil (ī í) knjiž.
1. spremeniti v led: mraz je zaledenil potoke
2. povzročiti, da se kaj prekrije z ledom: mrzel veter je zaledenil vrhove jamborov
● ekspr. njen smeh mu je zaledenil srce ga je čustveno zelo prizadel, potrl

SSKJ²

zaledíniti se -im se dov. (í ȋ)
spremeniti se v ledino: njiva, zemlja se bo kmalu zaledinila

zaledínjen

-a -o:

zaledinjeno zemljišče

SSKJ²

zalédje -a s (ẹ̑)
1. območje za fronto: odnesti ranjence v zaledje; vojno so preživeli v zaledju; pretrgati nasprotnikovim enotam zvezo z zaledjem; zaledje in fronta / poveljnik zaledja
2. območje, navadno okoli kakega središča, ki temu središču omogoča določeno dejavnost, obstajanje: mesto z zaledjem; zveza med pristaniščem in zaledjem / gospodarsko, surovinsko, turistično zaledje
3. publ. kar sestavljajo ljudje, ki podpirajo, omogočajo dejavnost, obstajanje koga: naše zaledje so kmetje; društvo, klub nima množičnega, širokega zaledja; imeti zaledje v študentih / zahteve političnega zaledja
4. publ., navadno s prilastkom kar obstaja za čim kot njegova opora, osnova: duhovno zaledje reformacije; idejno, politično zaledje

SSKJ²

zalédnik -a m (ẹ̑)
ekspr. vojak v zaledju: frontniki in zaledniki

SSKJ²

zaléga -e ž (ẹ̑)
1. zaležena jajčeca ali iz njih izležene ličinke, bube, mlade živali: čebele, mravlje hranijo svojo zalego; bolezni zalege / čebelja, trotovska zalega; ribja zalega
♦ čeb. krmiti na zalego krmiti čebele, da bi matico bolj silile k zaleganju; gnilobna zalega obolela za hudo gnilobo; odkrita v kateri so jajčeca in mlade ličinke, pokrita zalega v kateri so bube in dozorevajoče mladice; presledkasta zalega pri kateri so med zaleženimi celicami prazne celice
2. mladiči, zlasti manjših, nezaželenih živali: samica krmi zalego; gnezdo s kačjo, mišjo, polžjo zalego
3. nezaželene, škodljive živali, navadno v večjem številu: v okolici smetišča se je kmalu pojavila zalega; uničiti, zatreti zalego; gosenice, podgane, voluharji in druga zalega
4. slabš., navadno s prilastkom nezaželeni, škodljivi ljudje: ta zalega se hoče polastiti oblasti; izkoriščevalska, tatinska zalega / bibl. gadja zalega / kot psovka ustrelim te, zalega pasja

SSKJ²

zaléganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od zalegati: zaleganje jajčec / satje za zaleganje

SSKJ²

zalégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
v zvezi z jajčece izločati kam zaradi razmnoževanja: matica je začela zalegati jajčeca; ta muha zalega jajčeca v cvet

SSKJ²

zalèk -éka m (ȅ ẹ́)
zastar. zavih, zavihek (plašča, suknjiča): rdeče obrobljeni zaleki; zaleki pri plašču / vtakniti listek v zalek na rokavu

SSKJ²

zalenáriti -im dov. (á ȃ)
z lenarjenjem porabiti: vse popoldne je zalenaril

SSKJ²

zalépen -pna -o prid. (ẹ̑)
ki se zalepi: zalepna stran pisma

SSKJ²

zalepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
zastar. zabrbljati, zablebetati: deklica je prestrašeno nekaj zalepetala

SSKJ²

zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti
2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto
3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo
4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem
5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepiti

zalepíti se

in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom

zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati:

blato se mu je zalepilo na podplate

/ mokra srajca se mu je zalepila na hrbet

/ od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo

zalépljen

-a -o:

s papirjem zalepljene razbite šipe

pismo je že zalepljeno

SSKJ²

zalépka -e ž (ẹ̑)
knjiž. ovojnica, kuverta: dati pismo v zalepko
♦ ptt letalska zalepka prepognjen in ob robovih zlepljen list papirja za naslov na zunanji in sporočilo na notranji strani

SSKJ²

zalépljati -am nedov. (ẹ́)
1. z lepilom, lepljivo snovjo delati, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepljati pretrgane liste
2. z uporabo lepila zapirati: zalepljati ovojnice
3. z lepilom, lepljivo snovjo mašiti, zapirati: gosta smola zaleplja cev / zalepljati razpoke s kitom

zalépljati se

s prislovnim določilom

zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago in tam ostajati:

mokri lasje so se mu zalepljali na čelo

SSKJ²

zalépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. zadušiti: dim ga je zalepnil / vročina ga je skoraj zalepnila
● nar. ob tem prizoru ga je zalepnilo mu je vzelo sapo

SSKJ²

zalésje -a s (ẹ̑)
knjiž. svet za gozdom: hoditi po zalesju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zalesketáti se -ám se in -éčem se stil. zalesketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. odbiti iskrečo se svetlobo: med kamečki se je zalesketal biser / v daljavi se zalesketa morje / v očeh so se ji zalesketale solze / ekspr. v njegovem pogledu se je zalesketalo veselje je postalo zaznavno, vidno
2. zasvetiti, zasijati: na nebu se zalesketajo zvezde
3. ekspr. belo se odraziti, pokazati: med drevjem se je zalesketala domačija

SSKJ²

zalésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: zalesti divjad, srnjaka / zalesti kragulje gnezdo / zalesti vlomilca
2. ekspr. zaiti: na poti domov so zalezli; ne vem, kako sem zalezel na to cesto / zalesti v obup, težave
3. nav. 3. os., star. ujeti, dohiteti: na poti jih je zalezla noč / zalezla ga je bolezen lotila se ga je

zalésti se

navadno s prislovnim določilom

z lezenjem priti kam in tam ostati:

kača se je zalezla v luknjo

/ ubežnik se je zalezel pod grm

/ ekspr. zalezel se je v kot sobe in molčal

/ ekspr. megle so se zalezle v dolino

/ ekspr. dvom se ji je zalezel v dušo, srce; pren., ekspr. dekle se mu je zalezlo v srce

SSKJ²

zalèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. hitro premikanje z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: z zaletom preskočiti potok; zalet za skok / vzel je zalet in skočil / odbiti sovražnikov zalet
2. šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča; zaletišče: skrajšati zalet; skakalnica ima trd zalet / spustiti se z najvišjega zaleta
3. ekspr. polet, zagon: delati z velikim zaletom; biti poln zaleta / igralčev nastop je brez zaleta / publ. industrijski razvoj je v polnem zaletu

SSKJ²

zalétati se -am se nedov. (ẹ̑)
zaletavati se: zaletati se v mimoidoče / zaletati se v besede koga

SSKJ²

zaletàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno: zaletav človek; ne bodi tako zaletav
// ki izraža, kaže ravnanje takega človeka: zaletave besede; zaletava dejanja
2. ekspr. neenakomerno hiter, sunkovit: zaletavi koraki

zaletávo

prisl.:

zaletavo se vesti

SSKJ²

zaletávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zaletavati se: zaletavanje avtomobilov / zaletavanje iz ene skrajnosti v drugo

SSKJ²

zaletávati se -am se nedov. (ȃ)
1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim: iz objestnosti se zaletavati v mimoidoče; v temi so se zaletavali v stole, zaboje; vešče se zaletavajo v svetilko
// udarjati s hitro vozečim vozilom ob kaj: opiti vozniki avtomobilov se pogosto zaletavajo v ograjo; zaletavati se z avtomobili
2. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotevati česa, delati kaj: ne zaletavajte se, ampak dobro premislite, ker bo veliko stroškov / zaletavati se iz neumnosti v neumnost
3. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izražati pomisleke o čem: javno se zaletavati v program / članek se zaletava v odločitev oblasti / ta fant se zaletava v vsako dekle jo nadleguje

zaletavajóč se

-a -e:

zaletavajoče se kroglice

prisl.: zaletavajoče se česa lotevati

●

zaletavajoče govoriti, hoditi neenakomerno hitro, sunkovito

SSKJ²

zaletávček -čka m (ȃ)
naprava v obliki umetne klančine in avtomobilskega sedeža, ki simulira trk pri nižjih hitrostih in s tem prikaže pomembnost uporabe varnostnega pasu: sesti v zaletavčka; praktični preizkusi z zaletavčkom

SSKJ²

zaletávec -vca m (ȃ)
ekspr. zaletav človek: imela ga je za zaletavca

SSKJ²

zaletávost -i ž (á)
lastnost, značilnost zaletavega: zaletavost več škoduje, kot koristi; pri delu bo treba več strokovnosti in manj zaletavosti / ekspr. zaletavost hoje
// zaletavo dejanje ali ravnanje: njegovih zaletavosti niso pozabili; narediti zaletavost

SSKJ²

zaletávščina -e ž (ȃ)
ekspr. zaletavo dejanje ali ravnanje; zaletavost: zaradi njegovih zaletavščin so imeli same težave

SSKJ²

zalêtel1 -éla [zaleteu̯] m (é ẹ́)
ekspr. zaletav človek: mladi zaletel ni poslušal; on je pravi zaletel

SSKJ²

zalêtel2 -éla -o [zaleteu̯] prid. (é ẹ́)
knjiž. zaletav: predrznosti zaletelih mladeničev / ekspr. zaleteli koraki

SSKJ²

zaletéla -e ž (ẹ̑)
ekspr. zaletava ženska: ona je velika zaletela

SSKJ²

zaletélo -a s (ẹ́)
slabš. zaletav človek: ne bodi brezglavo zaletelo

SSKJ²

zaletélost -i ž (ẹ́)
knjiž. zaletavost: njegova zaletelost je znana / tako dejanje, ravnanje je zaletelost

SSKJ²

zaléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zalet: zaletna dolžina / zaletna moč

SSKJ²

zaletéti se -ím se dov., zalêtel se (ẹ́ í)
1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim: v temi se zaleteti v zaboj; hote se zaleteti v koga / muha se zaleti v pajkovo mrežo
// udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj: zaleteti se z avtomobilom v drevo / zaletela sta se avtobus in tovornjak
2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje: zaletel se je in preskočil potok; zaletel se je, da bi razbil vrata
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč usmeriti se kam: bik se je zaletel proti nam; jezdeca se zaletita drug proti drugemu
// s prislovnim določilom hitro se premikajoč priti kam: ne zaleti se med goste, v sobo kakor zadnjič / ščuka se včasih zaleti na vodno površino
3. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj: priznam, da sem se glede tega zaletel / zaleteti se z gradnjo, odgovorom
4. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa: zaleteti se v besedilo, program
5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj: grižljaj se mu je zaletel; sapa, slina se mu je zaletela; brezoseb. zaletelo se mu je od smeha / ekspr. glas se mu je zaletel
● zaleteti se z glavo skozi zid, v zid poskušati izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. nekam, v zid se zaleti izraža nejevoljo, nestrpno odklanjanje, zavračanje

zaletèn

-êna -o:

zaleten avtomobil

zaletena sapa

SSKJ²

zaletíšče -a s (í)
šport. del smučarske skakalnice od vrha do odskočišča: skrajšati zaletišče; spustiti se po zaletišču
// kraj, mesto zaleta: zaletišče za skok v višino

SSKJ²

zaletováti se -újem se nedov. (á ȗ)
zaletavati se: pes se je jezno zaletoval v tujce / besede se mu zaletujejo v grlu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zalézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
zastar. zalezovati: zalezati sovražnika

zalézati se

ekspr., s prislovnim določilom

z lezenjem prihajati kam in tam ostati:

megle se zalezajo v doline

/ dvom se zaleza v njeno dušo, srce

SSKJ²

zalezávati -am nedov. (ȃ)
zalezovati: zalezavati divjad / zalezavati sovražnika

SSKJ²

zalezoválec -lca [zalezovau̯ca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zalezuje: zalezovalec divjadi / zalezovalec deklet

SSKJ²

zalezoválka -e [zalezovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga zalezuje: aretirali so njegovo zalezovalko; zaljubljena zalezovalka

SSKJ²

zalezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zalezovati: zalezovanje ruševca / zalezovanje sovražnika

SSKJ²

zalezováti -újem tudi zalézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule
// prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe: zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma
2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga: kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil
3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje: dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje

SSKJ²

zaležánost -i ž (á)
stanje zaležanega: zaležanost roke / obleka je porumenela zaradi zaležanosti

SSKJ²

zaležáti se -ím se dov. (á í)
1. ležeč se zadržati kje predolgo: če se zaležiš, zamudiš vlak / dolgo se zaležati
2. ekspr. od predolgega ležanja postati trd, negibčen: bolnik ni vstajal in telovadil, zato se je zaležal

zaležáti si

preh.

s pritiskom pri ležanju povzročiti, da postane del telesa mravljinčast, manj gibljiv:

zaležati si nogo, roko

z ležanjem povzročiti, da kaj pride v določen nepravi položaj in tam ostane:

zaležati si lase

/ zaležati si obraz

zaležáti

preh., nar.

zaradi dolgega ležanja zamuditi:

zaležati sončni vzhod

/ zaležati šolo, vlak

zaležán

-a -o

deležnik od zaležati se:

zaležan človek

zaležani lasje

zaradi dolgega ležanja pokvarjen, slab: zaležano žito / zaležano perilo

SSKJ²

zaléžen -žna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. izdaten: zaležno kosilo
// velik, precejšen: zaležne cene

SSKJ²

záli -a -o prid. (á)
zastar. hudoben: tega zalega človeka so se vsi bali; prim. zel2

SSKJ²

zalíčiti1 -im dov. (í ȋ)
zastar. zakriti, prikriti: zaličiti lovsko past

zalíčen

-a -o:

zaličena zanka

SSKJ²

zalíčiti2 -im dov. (í ȋ)
zastar. zgladiti, zravnati: vetrovi so zaličili sneg po pobočjih

SSKJ²

zalíčje -a s (ȋ)
knjiž. zadnji del lic: ušesna mečica, zraščena z zaličjem

SSKJ²

zalíjati -am nedov. (í)
zastar. zalivati: potok je zalijal polje / rdečica ji zalija obraz

SSKJ²

zalíkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalikati gube krila; zalikati rob hlačnic
// z likanjem nehote narediti: pazi, da ne zalikaš v ovratnik gub
2. z likanjem poškodovati: pri previsoki temperaturi likalnika pletenino zalikamo
3. z likanjem povzročiti, da kaj pride, se zaje v notranjost: obleko pred likanjem očistimo, da madežev ne zalikamo vanjo
♦ grad. zalikati beton fino zgladiti svežo betonsko površino

zalíkan

-a -o:

zalikan rob hlačnic

razlikati zalikane gubice

SSKJ²

zalísati -am dov. (ī)
gozd. s plitvim zasekom na lubju označiti drevje, navadno za sečnjo: zalisati bolne smreke

zalísan

-a -o:

zalisano drevje

SSKJ²

zalístati -am dov. (ȋ)
1. obrniti nekaj listov (knjige, zvezka): zalistati časopis; zalistati po knjigi; odprta knjiga se je zalistala nazaj
// začeti na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste: zalistal je po reviji, da bi našel članek
2. knjiž. pognati liste: drevje je že zalistalo

SSKJ²

zalísten -tna -o prid. (ȋ)
bot. ki se razvije v zalistju: zalistni poganjki; zalistna očesa

SSKJ²

zalístje -a s (ȋ)
bot. prostor med listnim pecljem in vejico: cveti, poganjki v zalistjih

SSKJ²

zalístnik -a m (ȋ)
agr. zalistni poganjek: obtrgovati zalistnike; zalistniki pri paradižniku, vinski trti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zalítek -tka m (ȋ)
1. pijača, s katero se kaj zalije, proslavi: pripraviti prigrizek in merico zalitka
2. knjiž. plomba: amalgamski zalitek / zapolniti votlino v deblu s cementnim zalitkom

SSKJ²

zalíti -líjem dov. (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dati rastlinam vlago: zaliti cvetje, sadike / vsak večer zalije vrt; zaliti s postano vodo
2. z zlivanjem tekočine narediti kaj bolj redko: zaliti omako, rižoto / zaliti vino z vodo
3. z zlivanjem tekočine narediti kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zaliti pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolniti: zaliti špranje
// z zlivanjem kake tekočine napolniti: zaliti posodo do vrha
5. ekspr. tekoč pokriti, zakriti: valovi so zalili čoln; reka je zalila travnik / voda je zalila rove / lava je zalila vas
6. zakriti, obdati kaj s tekočo snovjo: zaliti drogove z betonom
7. ekspr. pojaviti se, razširiti se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: pot ji je zalil obraz / spet so ji solze zalile oči / kri, rdečica ga je zalila zardel je
8. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dati komu piti (alkoholno pijačo): sosed ga je zalil z vinom
9. ekspr. proslaviti kaj s pitjem, navadno v veliki meri: zaliti diplomo; zaliti dobro kupčijo
10. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost ji je zalila telo / zalila jo je groza; zalili so me spomini; srce se ji je zalilo s sovraštvom / sobo je zalila svetloba

zalíti se

ekspr.

napiti se (alkoholne pijače):

najedli smo se in se zalili

zalili so se z žganjem

zalít

-a -o

deležnik od zaliti:

trg, zalit z asfaltom

dobro zalita rastlina

prikuha, zalita z vodo

zaradi tolšče, mesa okrogel, zaobljen:

zalit obraz, podbradek

ni suh, ampak lepo zalit

SSKJ²

zalítje -a s (ȋ)
glagolnik od zaliti: voda za zalitje

SSKJ²

zalítost -i ž (ȋ)
ekspr. značilnost zalitega: zalitost lic, telesa

SSKJ²

zalív -a m (ȋ)
v kopno segajoč del morja, jezera: pluti po zalivu; ozek zaliv / morski zaliv; ladje v zalivu / Tržaški zaliv

SSKJ²

zaliváča -e ž (á)
zalivalka: zaliti z zalivačo

SSKJ²

zaliválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zalivanje: zalivalna posoda / zalivalna voda

SSKJ²

zaliválka -e [tudi zalivau̯ka] ž (ȃ)
posoda s cevko za zalivanje: zalivati z zalivalko; zalivalka za sobne rastline / vrtna zalivalka

SSKJ²

zaliválnik -a m (ȃ)
priprava za zalivanje, ki vodo samodejno prši po površini: avtomatski zalivalnik trate; zalivalnik za rože / krožni zalivalnik

SSKJ²

zalívanček -čka m (í)
med. dojenček, hranjen po steklenički: bolezni dojenčkov in zalivančkov

SSKJ²

zalívanje -a s (í)
glagolnik od zalivati: zalivanje rastlin / zalivanje vrta; kangla za zalivanje / juho porabimo za zalivanje omake / zalivanje udrtin / zalivanje z alkoholom / zalivanje otroka

SSKJ²

zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
// z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino
9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino

zalívati se

ekspr.

veliko piti (alkoholne pijače):

večkrat so se zalivali v gostilni

/ zalivati se z vinom

zalivajóč

-a -e:

opazoval je fante, zalivajoče se z vinom

zalívan

-a -o:

zalivan otrok

zalivano cvetje

SSKJ²

zalívček -čka m (ȋ)
manjšalnica od zaliv: obala, razčlenjena z zalivčki

SSKJ²

zalívek -vka m (ȋ)
1. knjiž. plomba: zob z zalivkom / zalivki na vagonih
2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati rastlinam zalivek / gnojilni zalivek

SSKJ²

zalívka -e ž (ȋ)
1. knjiž. plomba: zalivka je padla iz zoba / dati zalivko na vagon, vrečo
2. vrtn. tekočina, tekoča snov za zalivanje rastlin, ki vsebuje gnojila: dati vrtnicam zalivko / gnojilna zalivka

SSKJ²

zalívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zaliv: zalivska pristanišča / zalivski tokovi
♦ geogr. Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu ledenemu morju

SSKJ²

zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í)
1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
// ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih

zalízati se

v zvezi s polž

potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom:

pred zimo se polži zaližejo

ekspr.,

s prislovnim določilom

postati zadržan, nezaupljiv:

vsakdo se je zalizal sam vase

/ zalizati se v molk postati molčeč

zalízan

-a -o:

zalizani polži

biti zagrenjen in zalizan sam vase

zalizana rana

SSKJ²

zalízec -zca m (ȋ)
nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizce; pustiti si rasti brado in zalizce; gosti zalizci

SSKJ²

zalízek -zka m (ȋ)
nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizke; gosti črni zalizki

SSKJ²

zalizováti -újem nedov. (á ȗ)
z lizanjem zdraviti; lizati: pes (si) zalizuje rano

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

záljšanje -a s (ȃ)
knjiž. krašenje, lepšanje: beljenje in zaljšanje hiš

SSKJ²

záljšati -am nedov. (ȃ)
knjiž. krasiti, lepšati: zaljšati sobo / stene je zaljšala bogata zbirka slik; zaljšati se z nakitom

SSKJ²

zaljubíti se in zaljúbiti se -im se dov. (ī ū)
1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na prvi pogled; na smrt, z vsem srcem se zaljubiti / zaljubiti se do ušes zelo / zaljubiti se v koga; zaljubila sta se drug v drugega
2. ekspr., v zvezi z v čustveno se navezati na kaj tako, da se vidijo, upoštevajo predvsem lepe, dobre strani: zaljubil se je v te kraje / zaljubil se je v lov

zaljubíti

in zaljúbiti knjiž.

vzljubiti:

strastno zaljubiti koga

/ zaljubiti poezijo

zaljúbljen

-a -o

deležnik od zaljubiti se:

zaljubljen človek

biti zaljubljen do ušes

noro, slepo zaljubljen

zaljubljena v rože

●

vase zaljubljen človek človek, ki zelo občuduje samega sebe

ki izraža, kaže stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom:

zaljubljeni pogledi

zaljubljene kretnje

star.

ljubezenski:

zaljubljene pesmi

zaljubljena pisma

prisl.: zaljubljeno gledati, govoriti

sam.: pogovori zaljubljenih

peti zaljubljene ljubezenske pesmi

SSKJ²

zaljúbljati se -am se nedov. (ú)
večkrat se zaljubiti: pogosto se zaljubljati / zaljubljati se v koga

SSKJ²

zaljúbljenec -nca m (ū)
zaljubljen človek: uslišan zaljubljenec; čustva, pogledi zaljubljenca

SSKJ²

zaljúbljenka -e ž (ū)
zaljubljena ženska: nesrečna zaljubljenka

SSKJ²

zaljúbljenost -i ž (ú)
stanje zaljubljenega človeka: zaljubljenost ga mineva; v svoji zaljubljenosti ni videl ničesar razen nje; mladostna zaljubljenost / ekspr. zaljubljenost v gledališče

SSKJ²

zaljubljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se (rad) zaljubi: zaljubljiva ženska / biti zaljubljive narave

SSKJ²

zalkoholizírati -am dov. (ȋ)
dodati čemu alkohol: zalkoholizirati kompot

zalkoholizíran

-a -o

opit,

pijan:

zalkoholiziran človek

že zjutraj je bil zalkoholiziran

SSKJ²

zálog -óga m (á ọ́)
1. star. zaloga: zalog živil / imeti zalog dobre volje, znanja
2. star. zastava4, zastavek1: zavarovati kaj z zalogom / dati kaj v zalog / vrniti zalog
3. star. jamstvo, zagotovilo: to je zalog napredka
4. zastar. sklad, fond: ustanoviti zalog za visokošolce / verski zalog

SSKJ²

zalóga -e ž (ọ̑)
1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju: zaloga poide; delati, pripraviti, ustvariti si zalogo; načeti, porabiti zaloge; jemati iz zaloge; gospodinjske zaloge; zaloga moke, živil; zaloga za zimo / kupovati za sproti in za zalogo; pren. porabiti še zadnje zaloge moči
2. količina, množina določene vrste blaga, materiala v skladišču, prodajalni, namenjena, pripravljena za prodajo, proizvodnjo: prodati celotno zalogo; trgovina ima veliko zalogo; zaloge materiala, proizvodov v skladišču; popis zaloge / obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim
3. v zvezi z na izraža večjo količino od sproti potrebne, nujne: okenske okvire izdelujejo na zalogo; kupovati vino na zalogo; ekspr. hotel se je najesti na zalogo
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: knjižnice z bogato zalogo; urediti knjižno zalogo; zaloga krvi za zdravljenje / zagotoviti si potrebno zalogo cementa za delo količino
5. nav. mn. kar je kje namenjeno za izkoriščanje: zaloge električne energije; svetovne zaloge nafte
● ekspr. v zalogi ima veliko zabavnih zgodb pozna veliko zabavnih zgodb; pog. teh izdelkov nimamo na zalogi nimamo, ne prodajamo; zastar. zaloga poučnih knjig založba
♦ agr. gnojiti na zalogo dodajati rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu; gozd. lesna zaloga količina lesa vseh rastočih dreves na določeni površini; mat. zaloga vrednosti množica vrednosti, ki jih zavzame funkcija

SSKJ²

zalogáj -a m (ȃ)
1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: dati zalogaj v usta; prežvečiti zalogaj; majhen, velik zalogaj; zalogaj kruha / zalogaj mu je zastal v grlu
// dejanje, s katerim se kaj pogoltne: pri zadnjem zalogaju se mu je zaletelo / meso je pojedel v treh zalogajih; jesti z majhnimi zalogaji
● ekspr. ta naloga je za nas prevelik zalogaj je pretežka, prezahtevna
2. kos jedi, hrane: zanj so izbrali same slastne zalogaje; klobaso je narezal na zalogaje
3. ekspr. jed, hrana: ceni dobro pijačo in dober zalogaj; prilegel bi se nam kak topel zalogaj / zalogaj potice

SSKJ²

zalogájček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od zalogaj: pogoltniti zalogajček / zalogajček mesa

SSKJ²

zalógica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od zaloga: zalogica hrane

SSKJ²

zalogôvnik -a m (ȏ)
žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva: vodni rezervoar v zalogovniku

SSKJ²

záloka -e ž (á)
star. travnik ob gozdu: pasti krave v zaloki

SSKJ²

zalókati -am dov. (ọ̄)
slabš. zapiti: v treh dneh je zalokal vso plačo

SSKJ²

zalòm -ôma m (ȍ ó)
glagolnik od zalomiti: zalom rebra / ostri zalomi gub na plašču

SSKJ²

zalomástiti -im dov. (á ȃ)
silovito, hrupno iti skozi kaj ovirajočega: zalomastili smo skozi nizko grmičje
// ekspr. silovito, hrupno iti sploh: jezen je zalomastil po stopnicah

SSKJ²

zalomíti -lómim dov. (ī ọ́)
1. z lomljenjem delno ločiti navadno bolj oddaljeni del česa: zalomiti vejo za zaznamovanje poti
2. zlomiti kaj tako, da koničasti del ostane v čem: zalomiti ključ, sveder
3. zlomiti kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zalomiti noht; kost se zalomi
● knjiž. zalomiti glavo v pozdrav skloniti; ekspr. v joku zalomiti roke, z rokami narediti nekaj krčevitih gibov, izražajoč žalost
♦ lov. zalomiti nastrel označiti z odlomljeno vejo

zalomíti se

ostro, koničasto spremeniti smer:

na vrhu se pot zalomi na desno

/ ekspr. travnik se hitro zalomi v breg hitro preide; pren., ekspr. pevki se je zalomil glas

●

ekspr. kadar se kaj zalomi, ga pokličejo na pomoč pride do težav, nevšečnosti

zalómljen

-a -o:

zalomljen noht

pravokotno zalomljena soteska

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zalôpniti -em dov. (ó ȏ)
ekspr. zaloputniti: zalopniti vrata

SSKJ²

zalopútniti -em dov. (ú ȗ)
1. glasno zapreti, zlasti vrata: zaloputniti naoknice; jezno zaloputniti z vrati / zaloputniti pokrov klavirja
2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: v vetru so zaloputnile naoknice

SSKJ²

zalósati -am dov. (ọ̑)
nar. dolenjsko zamazati, zapackati: plašč je čisto zalosal

zalósan

-a -o:

zalosan predpasnik

SSKJ²

zálost -i ž (ā)
star. lepota: občudovali so njeno zalost

SSKJ²

zalótati -am dov. (ọ̑)
teh. zadelati, zaliti z lotom: zalotati luknje na kotlu / zalotati z mehkim lotom / zalotati spoj

SSKJ²

zalotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zalotiti: zalotitev pri kraji

SSKJ²

zalotíti in zalótiti -im, stil. zalotíti -ím dov., zalótil (ī ọ́; ī í)
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zalotiti tatu, vlomilca; zalotiti koga pri kraji; zalotiti učenca pri prepisovanju / zalotil jo je, kako brska po njegovih predalih
● zalotil ga je na laži ujel
2. star. dobiti, najti: prijatelja je zalotil v živahnem pogovoru / le redko ga zalotiš v gostilni naletiš nanj, ga srečaš
3. ekspr. dobiti, presenetiti: pohiteti moramo, da nas ne zaloti tema; na poti jih je zalotila nevihta / sredi priprav na potovanje ga je zalotila smrt je umrl

zalotíti se

in zalótiti se, stil. zalotíti se

nepričakovano zavedeti se česa:

zalotiti se ob misli na smrt

zalotiti se pri razmišljanju o problemu

zalotil se je, da jo ima že dolgo rad

zalóten

-a -o:

zaloteni vohuni

biti zaloten pri kaznivem dejanju

SSKJ²

zalovíti -ím dov., zalôvil (ī í)
1. nar. ujeti, zajeti: skril se je v grmovje, da ga ne bi zalovili
2. nar. zahodno zapoditi, prepoditi: zaloviti kokoši z vrta; zalovili so ga domov

SSKJ²

zálož -a m (á)
nar. prekmursko zalogaj: nesti založ v usta

SSKJ²

založáj -a m (ȃ)
knjiž. zalogaj: žvečiti založaj / odrezal si je tri založaje kruha / prilegel bi se kak topel založaj jed, hrana

SSKJ²

zalóžba -e ž (ọ̑)
1. podjetje, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: ustanoviti založbo; urednik pri založbi / knjižna založba; založba kaset in plošč / Državna založba Slovenije
// poslopje, prostori tega podjetja: vstopiti v založbo; srečala sta se pred založbo
2. glagolnik od založiti 6: založba knjig, tiskovin / delo je izšlo v založbi Modre ptice

SSKJ²

zalóžben -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na založbo: založbena dejavnost / založbeni recenzent

SSKJ²

zalóžbin -a -o (ọ̑)
pridevnik od založba: založbina prodajna služba; založbina zbirka

SSKJ²

zalóžek -žka m (ọ̑)
star. zalogaj: nesti založek v usta / jesti z majhnimi založki

SSKJ²

zalóžen -žna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zalogo: založno skladišče / založna hrana rezervna hrana
♦ agr. založno gnojenje gnojenje, pri katerem se dodaja rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu

SSKJ²

založênost -i ž (é)
stanje založenega: primerjati založenost trgovin; izboljšati, povečati založenost tržišča; slaba založenost s surovinami

SSKJ²

založíti -ím dov., zalóžil (ī í)
1. s polaganjem česa zakriti, obdati kaj: založiti krompir; okna so založili z vrečami peska
2. s polaganjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: založiti vhod; založiti stopnišče s starim pohištvom
// s polaganjem česa napolniti, porabiti prostor: pisalno mizo je založil s knjigami; založiti sobo z ropotijo / založiti prazne prostore v zaboju s papirjem
3. položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je: nekam je založil ključ; ne najdem očal, najbrž sem jih založil; dokument se je založil
4. z dajanjem, pošiljanjem narediti, da kdo lahko razpolaga s čim: založiti koga z denarjem, s hrano; dobro so jih založili za na pot / založiti trg z modnimi izdelki; v pristanišču se ladja založi z gorivom; trgovina se je založila z različnim blagom / ekspr. založil se je z lahkotnim branjem oskrbel; pren. založiti se s potrpljenjem
5. dati kaj kot plačilo za koga drugega z obveznostjo vrnitve: ti kar vzemi, bom jaz založil; založiti za darilo; založiti tisoč evrov
// dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrne: založiti varščino; založiti denar za stroške
// star. dati, plačati za kaj: rad ima tisto, za kar je založil svoj denar
6. dati denar za izhajanje in prodajanje česa: založiti knjigo / založiti izdajo slovarja / kot del naslovne strani, kolofona založil L. Schwentner; založila Državna založba Slovenije
7. star. naložiti, vložiti: del denarja je založil v zemljo; založiti glavnico
8. star. prigrizniti, pojesti: založiti še malo kruha, pečenke / pred odhodom bi bilo dobro še kaj založiti
● star. založil mu je klofuto dal; star. založil mu je eno okrog ušes udaril ga je; star. založiti besedo za koga zavzeti se za koga; jamčiti za koga; zastar. za dolg založiti posestvo zastaviti
♦ igr. založiti (karto) dati nezaželeno nadštevilno karto v talon

založíti se

ekspr.

nasititi se, najesti se:

dali so jim skledo žgancev, da so se pošteno založili

najbrž se je že kje založil, zato ni lačen

♦

igr. založiti se zmotiti se pri dajanju nadštevilnih kart v talon

založèn

-êna -o:

založeni denar

biti za zimo dobro založen s premogom

s papirji založena miza

iskati založeno stvar

●

dobro založena trgovina ki ima za prodajo veliko količino raznovrstnega blaga

SSKJ²

založníca -e ž (í)
ženska ali ustanova, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: založnica časopisa, revije

SSKJ²

založník -a m (í)
1. kdor se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: ponuditi pesmi založniku; za svoj novi roman išče založnika; podpisati pogodbo z založnikom; založnik šolskih knjig
2. ekon., nekdaj podjetnik, trgovec, ki zalaga delavca s surovinami, z delovnimi sredstvi za delo na domu: prevzemati surovine od založnika; založniki sitarjev

SSKJ²

založníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na založnike ali založništvo: založniški delavci / publ. založniška hiša založba; založniško podjetje / založniški program / založniška dejavnost
♦ pravn. založniška pogodba pogodba, s katero avtor prenese pravico za izdajanje avtorskega dela na založnika; zal. založniška enota celotna naklada kake knjige, letnika, časopisa

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

založníštvo -a s (ȋ)
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij: razvoj slovenskega založništva; zakon o založništvu
// založba: rokopis je poslal različnim založništvom / prevzeti založništvo kake zbirke
2. ekon., nekdaj proizvodnja, pri kateri delavec izdeluje blago na domu, podjetnik, trgovec pa ga zalaga s surovinami, z delovnimi sredstvi: nastanek založništva; založništvo v fužinarstvu, sitarstvu
● namizno založništvo priprava besedil za tiskanje z uporabo osebnega računalnika

SSKJ²

zalúbnik -a m (ȗ)
nav. mn., zool. hrošči, ki ležejo jajčeca za lubje dreves, kjer ličinke vrtajo rove, Scolytidae: rilčkarji in zalubniki

SSKJ²

zalúckati -am dov. (ȗ)
pog., ekspr. zapiti: kar čez teden zasluži, v nedeljo zalucka

SSKJ²

zalúčati tudi zalučáti -am, in zalúčati -am dov. (ú á ú; ū ȗ)
vreči: zalučati kamen, kopje; zalučati torbo na tla, v kot / zalučati žogo visoko v zrak / zalučati komu očitke, žalitve v obraz

SSKJ²

zalučíti -ím dov., zalúčil (ī í)
star. vreči: zalučiti kamen; zalučiti kepo v okno / zalučiti komu resnico v obraz

SSKJ²

zalúmpati -am dov. (ȗ)
pog. zaveseljačiti, zapiti: zalumpal je ves denar / zalumpal se je s prijatelji in pozabil na težave

SSKJ²

zalúska -e ž (ū)
knjiž. ploščat delček česa: ledene zaluske so letele daleč naokoli

SSKJ²

zalúskati -am dov. (ȗ)
nar. severozahodno zapraviti: vse, kar je zaslužil, je zaluskal

SSKJ²

zalúskniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. zaloputniti: jezno je zalusknil vrata

SSKJ²

zalúst in zálust -ústi ž (ȗ; á ȗ)
nazaj obrnjen zobec na kakem orodju, orožju, ki preprečuje, ovira izdrtje: zalust se zlomi; trnek z zalustjo

SSKJ²

zamàh tudi zamáh -áha m (ȁ á; ȃ)
1. sunkovit gib, premik s čim po zraku: zamahu je sledil udarec; roka mu je sredi zamaha obstala; delati dolge zamahe; ptič je poletel z močnimi zamahi; plavalni zamahi; zamah peruti, roke; zamah s koso, z veslom; zamah naprej, nazaj; knjiž. slikar je oblikoval podobo z drznimi, širokimi zamahi potezami; z enim zamahom se je zavihtel v čoln / zaplaval je dva zamaha daleč / slišati je bilo samo zamah peruti zvok, ki nastane pri tem
2. knjiž. polet, zanos: manjka mu zamaha, da bi naredil več; ustvarjalni zamah slikarja / delo so začeli z velikim zamahom
// razmah: zamah množičnega ljudskega gibanja v času taborov
● ekspr. recital je bil izveden v enem zamahu brez prekinitev; publ. delo v tovarni se ni moglo razviti s polnim zamahom s polno intenzivnostjo; v polnem obsegu

SSKJ²

zamáhati -am, in zamáhati tudi zamaháti -am dov. (á; á á á)
narediti nekaj (neurejenih) gibov, navadno z roko: zamahati z rokami / zamahati s palico po zraku
// narediti nekaj gibov z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: že od daleč jim je zamahal / zamahati v pozdrav

SSKJ²

zamahedráti -ám dov. (á ȃ)
viseč narediti nekaj valujočih gibov: prazen rokav suknjiča je zamahedral pri vsakem koraku / roke so mu zamahedrale brez moči

SSKJ²

zamahljáj -a m (ȃ)
1. rahel mah, zamah: z zamahljaji pozdravljati
2. glagolnik od zamahniti: enakomerni zamahljaji vesel / z enim zamahljajem je izpraznil polico

SSKJ²

zamáhniti -em, in zamahníti in zamáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. narediti gib, navadno z roko: zamahnil je in odšel; grozeče je zamahnil proti meni; malomarno, onemoglo zamahniti z roko / vol je nekajkrat zamahnil z repom / ekspr. še nekajkrat zamahnem s koso, pa bo pokošeno
// narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: zamahniti v pozdrav, slovo
2. z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: če ga kaj vprašamo, samo zamahne / to ni nič, je zamahnil z roko
3. ekspr. udariti: jezno je zamahnil po mizi

SSKJ²

zamahováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami; mahati: pri govorjenju je zamahoval okrog sebe / galebi zamahujejo s krili / zamahoval je s palico na vse strani / ekspr. začel je zamahovati s signalnima zastavicama dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: zamahovati v pozdrav / od daleč ji je zamahoval, naj molči
2. z gibi roke izražati odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: ob njenih besedah je samo zamahoval
3. ekspr. udarjati, tolči: s kladivom zamahovati po razbeljenem železu

zamahujóč

-a -e:

dajati takt, zamahujoč z roko

SSKJ²

zamahovíti se -ím se dov., zamahôvil se (ī í)
zarasti, prekriti se z mahom: grede na vrtu so se zamahovile

SSKJ²

zamajáti -májem tudi zamájati -em tudi -am dov., tudi zamájaj zamájajte tudi zamajájte; zamajál tudi zamájal (á á; á ā)
1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati / zamaje z glavo in zapre oči
// povzročiti, da se kaj premakne sploh: valovi zamajejo čoln
2. ekspr. povzročiti, da kaj ni več trdno: tako poslovanje lahko zamaje še tako dobro podjetje / v temeljih zamajati ustaljeni red / trpljenje ni zamajalo njihovega zaupanja
3. knjiž. povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več tako odločen, trden: ta dogodek jo je zamajal / zamajati koga v njegovem navdušenju
● publ. zvečer je mesto zamajal potres je bil v mestu potres

zamajáti se

, tudi zamájati se

z enim delom pritrjen premakniti se sem in tja:

travne bilke so se zamajale

/ zamajal se je in padel; ekspr.: brada se mu je zamajala zatresla; zvon se je zamajal in oglasilo se je zvonjenje zazibal

premakniti se sploh: stopnice so se ob vsakem koraku zamajale; udaril je po mizi, da se je vse zamajalo zelo močno

postati majav:

če se zamaje en steber, stavba ne bo več trdna

ekspr.

postati netrden:

zamajal se je celotni vrednostni sistem

/ njegovo upanje se je zamajalo

●

knjiž. skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se mi zamajalo moje delo da ne bi bil več prepričan o njegovi potrebnosti, smiselnosti; ekspr. zamajal se mu je stolček njegov (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. tla so se nam zamajala pod nogami naš (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. če pogledaš kvišku, se ti zamaje v glavi imaš občutek, kot da se ti nekaj premakne v glavi sem in tja

SSKJ²

zamákanje -a s (ȃ)
glagolnik od zamakati: zavarovati streho pred zamakanjem

SSKJ²

zamákati -am nedov. (ȃ)
nezaželeno prehajajoč skozi kaj, delati kaj mokro, vlažno: skladovnico so prekrili, da je ne zamaka dež; gnojnica zamaka steno, zid; brezoseb.: stanovalci se pritožujejo, da zamaka; v zgornjih nadstropjih zamaka
// nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi voda: streha, strop zamaka / klet zamaka
● ekspr. pridno so si zamakali grla so pili, popivali; ekspr. jed zamakati z vinom pri jedi piti vino

zamakajóč

-a -e:

zamakajoča streha

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamakníti in zamákniti -em dov. (ī á)
1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: zamakniti vsak tretji stol v vrsti; precej, stopničasto zamakniti / arhitekt je spalne prostore hiše zamaknil za pol etaže
2. knjiž. popolnoma prevzeti, pritegniti: glasba ga je zamaknila; lepota gor ga je tako zamaknila, da je pozabil na vse
● knjiž. zamakniti naslon sedeža tako, da se ta spremeni v ležišče pomakniti nazaj; publ. zamakniti začetek delovnega časa s sedme ure na osmo prestaviti, premakniti

zamakníti se

in zamákniti se

knjiž.

premikajoč se priti za kaj:

šele ko se je zamaknil za vogal, mu je odleglo

/ sonce se je zamaknilo za hrib

/ obiralec pred njim se je zamaknil med trte skril, umaknil

ekspr.

duševno se tako intenzivno usmeriti v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava:

včasih se zamakne in ima privide

zamaknila se je in začela govoriti

mistično se zamakniti

ekspr.

nepremično, odsotno se zagledati, zastrmeti v kaj:

kam si se tako zamaknil

sedel je in se zamaknil predse

zamaknil se je v njene oči

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z v

izraža nastop

intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

zamakniti se v poslušanje glasbe

/ zamaknil se je v knjigo

stanja osebka, kot ga določa samostalnik:

zamakniti se v sanjarjenje

zamáknjen

-a -o:

zamaknjen pogled

biti zamaknjen od lepote narave

zamaknjen v svoje misli

vsi zamaknjeni so stali pred kipom

gleda, kot bi bil zamaknjen

med seboj zamaknjena kolesa vozila

zamaknjeno stanje

●

knjiž., ekspr. bil je ves zamaknjen vanjo zelo zaljubljen; prisl.: zamaknjeno gledati, poslušati

SSKJ²

zamáknjenec -nca m (á)
ekspr. kdor je zamaknjen: prividi zamaknjencev; gleda kot zamaknjenec
● knjiž. dolgoletni gledališki zamaknjenec navdušenec, zanesenjak

SSKJ²

zamáknjenje -a s (á)
1. ekspr. stanje zamaknjenega človeka: obšlo ga je zamaknjenje; pasti v zamaknjenje; v zamaknjenju ima privide; religiozno zamaknjenje
2. glagolnik od zamakniti: pesnikovo zamaknjenje v onostranstvo

SSKJ²

zamáknjenka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki je zamaknjena: prividi zamaknjenke

SSKJ²

zamáknjenost -i ž (á)
ekspr. stanje zamaknjenega človeka: pasti v zamaknjenost; mistična zamaknjenost; zamaknjenost preroka / iz zamaknjenosti ga je prebudil velik hrup / zaradi zamaknjenosti v knjigo ni opazil njenega prihoda
// veliko navdušenje, zanos, prevzetost: glasba jih je spravila v zamaknjenost / ljubezenska zamaknjenost

SSKJ²

zamálo tudi za málo člen. (á)
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža občutek užaljenosti zaradi neprimernosti česa: tudi vam bi bilo zamalo, če bi vas obrekovali; bilo mu je zamalo, da bi se opravičeval; ne bo se mu zdelo zamalo, če ga boš ustavil na cesti
2. star., z oslabljenim pomenom skoraj: pri takih zgodbah bi ga zamalo postalo strah / obvestilo je bilo tako majhno, da ga zamalo ni prezrla bi ga skoraj

SSKJ²

zamáltati -am [zamau̯tati in zamaltati] dov. (ȃ)
zadelati z malto: zamaltal je reže med opekami

zamáltan

-a -o:

zamaltana špranja v zidu

●

zamaltana obleka zamazana z malto

SSKJ²

zamámen -mna -o prid. (á ā) knjiž.
1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa
2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten

zamámno

prisl.:

zamamno lepa ženska

SSKJ²

zamamíti in zamámiti -im, in zamámiti -im dov. (ī á; á ȃ) knjiž.
1. vzbuditi pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamilo ga je bogastvo; zamamil jih je še topel kruh
2. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamiti: ta ženska ga je čisto zamamila; zamamil jih je s svojim nastopom / njene besede so mu zamamile glavo
// prevzeti, navdušiti: govor jih je zamamil s svojo odkritosrčnostjo
● knjiž. otrok se je skušal zamamiti z igranjem zamotiti

zamámljen

-a -o:

zamamljen pogled

biti zamamljen od lepote

SSKJ²

zamámljati -am nedov. (á) knjiž.
1. vzbujati pri kom močno željo, poželenje po čem: zamamljalo jih je bogastvo
2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti; omamljati: vino in ples sta jih zamamljala; zamamljati z lepimi besedami
● knjiž. opera je stoletja zamamljala poslušalce prevzemala, navduševala

SSKJ²

zamámljenost -i ž (ȃ)
knjiž. omamljenost: plesati v čarobni zamamljenosti / ljubezenska zamamljenost

SSKJ²

zamamljív -a -o prid. (ī í) knjiž.
1. ki vzbuja poželenje: zamamljiva ženska
2. omamen: zamamljive besede / zamamljiv vonj močen, prijeten

SSKJ²

zamámnost -i ž (á)
knjiž. omamnost: prevzela ga je zamamnost njenega glasu / zamamnost pomladi

SSKJ²

zamàn prisl. (ȁ)
izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja: zaman se je boril proti svoji slabosti; vse dopoldne smo zaman čakali nanjo; zaman se je trudila, da bi ga prepričala; elipt. rotil jih je in jim grozil, a zaman / v povedni rabi: vsa njihova prizadevanja so bila zaman neuspešna; ne jokajte, tu je vse zaman
● ni rekel zaman, da se vsi učijo pri njem ni rekel brez vzroka

SSKJ²

zamaskíranec -nca m (ȋ)
zamaskiran človek: zamaskirancem niso dovolili udeležbe na mirovnem shodu; skupina oboroženih zamaskirancev; napad zamaskirancev

SSKJ²

zamaskírati -am dov. (ȋ)
s prenarejanjem videza narediti, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikriti, skriti: izkopali so jamo in jo zamaskirali; zamaskirati jezo z navidezno ravnodušnostjo
// voj. narediti kaj podobno okolici in s tem neopazno: zamaskirati bunker, letališče; vojaki so se zamaskirali z vejami in travo

zamaskírati se

z uporabo maske spremeniti svoj videz:

pred ropom so se zamaskirali

zamaskíran

-a -o:

spretno zamaskiran vhod

dobro zamaskirani roparji

SSKJ²

zamastíti -ím dov., zamástil (ī í)
zamazati z mastjo, maščobo: zamastiti obleko; zamastiti se pri jedi; zamastiti si brke

zamastíti se

agr.

postati tak, da ima razmeroma veliko maščobnega tkiva:

mlada žival se ne sme zamastiti

ta vrsta prašičev se hitro zamasti

ekspr.

zrediti se:

na stara leta se je čisto zamastil

zamaščèn

-êna -o:

zamaščen bankovec, klobuk

zamaščena svinja

●

ekspr. zamaščen obraz debel

SSKJ²

zamaščênec -nca m (é)
knjiž., ekspr. debel človek: zamaščenci in suhci

SSKJ²

zamaščênost -i ž (é)
značilnost zamaščenega: karte so se lepile od zamaščenosti
● ekspr. posmehovali so se njegovi zamaščenosti debelosti
♦ med. čezmerna nakopičenost maščobe v telesu, organih, tkivih

SSKJ²

zamášek -ška m (ȃ)
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod / pok zamaška pok, ki nastane pri izvleku zamaška / kronski ali kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice, zlasti za steklenice
// kar je temu podobno: iz vate si je naredil zamaške za ušesa
2. kar se nabere, nakopiči na določenem mestu in onemogoča prehod, pretok: v cevi je nastal zamašek iz blata in peska / prometni zamašek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamašênost -i ž (é)
lastnost, stanje zamašenega: zamašenost odtočne cevi / zamašenost žil

SSKJ²

zamaševáti -újem nedov. (á ȗ)
mašiti: vsako leto znova zamašujejo luknje na strehi / odpadki zamašujejo odtočne kanale

SSKJ²

zamašítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zamašiti: zamašitev lukenj v ladijskem trupu / zamašitev odtoka / zamašitev žil s krvnimi strdki

SSKJ²

zamašíti -ím dov., zamášil (ī í)
1. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: zamašiti razpoke, špranje; zamašiti luknjo s papirjem / zamašiti steklenico z zamaškom / ekspr. zvezali so ga in mu zamašili usta / ekspr. z obema rokama si je zamašil ušesa
2. z nabiranjem, kopičenjem na določenem mestu onemogočiti prehod, pretok: blato, listje je zamašilo kanal / kamen je zamašil cev
3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel narediti, da pride kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: zamašiti luknje v ansamblu; zamašiti vrzeli v izobrazbi
● nizko z eno besedo mu je zamašil gobec mu onemogočil ugovarjanje; pog. s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj poravnal nekaj dolgov; pog., ekspr. zamašiti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati

zamašíti se

postati neprehoden, nepretočen zaradi nabiranja, kopičenja kake snovi, predmetov na določenem mestu:

jašek za smeti se pogosto zamaši

kanal se je zamašil z odpadki, s peskom

/ žila se zamaši

zamašèn

-êna -o:

imeti zamašen nos

odtok je zamašen

s plutovinastim zamaškom zamašena steklenica

SSKJ²

zamašnják -a m (á)
knjiž. kolo, kolut z masivnim obodom za izravnavanje neenakomernega vrtenja, delovanja stroja; vztrajnik: zamašnjak motorja, šivalnega stroja

SSKJ²

zamávčiti -im dov. (ā)
zadelati z mavcem: zamavčiti luknjo

SSKJ²

zamàz -áza m (ȁ á)
snov za zamazovanje: pripraviti zamaz / zamaz pri peči je odpadel / knjiž. steklarski zamaz steklarski kit

SSKJ²

zamázanec -nca m (ȃ)
ekspr. zamazan človek: skupina razcapanih zamazancev

SSKJ²

zamázanost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost zamazanega: zamazanost obleke; pren. moralna zamazanost

SSKJ²

zamázati -mážem dov., zamázala in zamazála (á ȃ)
1. z mazanjem zadelati, zapolniti: zamazati razpoke v zidu; zamazati špranje / peč je bilo treba znotraj zamazati
2. narediti, povzročiti, da pridejo na kaj zelo drobni delci kake nepotrebne, nezaželene snovi: hlače je kmalu zamazal; zamazati čevlje z blatom; otrok se je zamazal; zamazati si obleko
// ekspr. vzeti komu ugled, osramotiti: pred vsemi ga je zamazal / zamazati si ime
● ekspr. zadevo so uspešno zamazali prikrili; smučar se je zamazal je nepravilno namazal smuči

zamázan

-a -o:

zamazan predpasnik

ekspr. zamazan odtis zabrisan, nejasen

zamazana obleka

zamazane šipe

SSKJ²

zamázek -zka m (ȃ)
knjiž. zamaz: pripraviti zamazek / zamazek za okna
● knjiž. zamazek na tiskovini madež

SSKJ²

zamázka -e ž (ȃ)
knjiž. zamaz: pripraviti zamazko / zamazka za okna

SSKJ²

zamazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zamazovati: zamazovanje špranj; sredstvo za zamazovanje

SSKJ²

zamazováti -újem nedov. (á ȗ)
z mazanjem zadelovati, zapolnjevati: zamazovati špranje v lesu

SSKJ²

zamečkáti -ám [zaməčkati tudi zamečkati] dov. (á ȃ)
1. slabš. s počasnim urejanjem česa povzročiti, da se čemu ne posveča več pozornost: vse so nekako zamečkali
2. slabš. s počasnim, nestrokovnim delom povzročiti pri kom slabe posledice: bolnika so zamečkali
3. ekspr. počasi, neodločno reči, povedati: v odgovor je nekaj zamečkal / no prav, je zamečkal

SSKJ²

zamedíti -ím dov., zamédil (ī í)
začeti mediti: smreka in jelka sta že zamedili

SSKJ²

zamedléti -ím [zamedleti in zamədleti] dov., tudi zamedlì (ẹ́ í) knjiž.
1. za kratek čas omedleti: dekle je zamedlelo od strahu
2. postati manj močen, intenziven: barve na pročelju so kmalu zamedlele; zvok godal zamedli / spomin na dom je čez čas zamedlel
● knjiž., ekspr. na nebu so zamedlele zvezde so se pojavile brez močnega sijaja, svetlobe

SSKJ²

zamegléti -ím [zaməgleti] dov., zameglì in zamègli (ẹ́ í)
knjiž. postati nejasen, moten: ozračje je zameglelo / oči so mu zameglele

zameglèl

in zameglél -éla -o:

zameglela okna

SSKJ²

zameglítev -tve [zaməglitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od zamegliti: zameglitev ozračja zaradi prahu / zameglitev razlik

SSKJ²

zameglíti -ím [zaməgliti] dov., zameglì in zamègli; zamèglil (ī í)
1. narediti kaj nejasno, motno: dim je zameglil hiše; oblak prahu je zameglil ozračje / solze so ji zameglile oči
2. knjiž. narediti, da se o čem ne more dobiti jasne, določene podobe: zamegliti podatke o poslovanju; s praznim govorjenjem zamegliti položaj
● solze so ji zameglile pogled povzročile, da je videla nejasno, nerazločno; knjiž. strah ji je zameglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti

zameglíti se

postati meglen:

kotlina se je zameglila

brezoseb. v dolini se je zameglilo

postati nejasen, moten:

šipe so se zameglile

/ oči so se ji zameglile

●

ekspr. pred očmi se mi je zameglilo zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi meglo

zamegljèn

-êna -o:

kotlina je zamegljena

zamegljeno ozračje

prisl., v povedni rabi: zjutraj bo po kotlinah zamegljeno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamegljênost -i [zaməgljenost] ž (é)
lastnost, stanje zamegljenega: zamegljenost doline; zamegljenost ozračja / zaradi zamegljenosti imajo slab razgled

SSKJ²

zamegljevánje -a [zaməgljevanje] s (ȃ)
glagolnik od zamegljevati: zamegljevanje ozračja / prikrivanje in zamegljevanje resnice

SSKJ²

zamegljeváti -újem [zaməgljevati] nedov. (á ȗ)
1. delati kaj nejasno, motno: pršenje vodometov je zamegljevalo ozračje; vroča para zamegljuje šipe
2. knjiž. delati, da se o čem ne more dobiti jasne, določene podobe: zamegljevati bistvene probleme; zamegljevati dejansko stanje

SSKJ²

zamehúriti -im dov. (ú ȗ) pog.
1. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: čakajo na priložnost, da bi ga zamehurili; s tem zakonom so nas zamehurili; zamehuril se je s svojo nepremišljeno izjavo
2. aretirati, zapreti: zamehurili so ga zaradi kraje

zamehúriti se

biol.

v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem;

encistirati se:

pražival se zamehuri

SSKJ²

zamêjec -jca m (ȇ)
pripadnik slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko: kulturno, politično delovanje zamejcev; seminar slovenskega jezika za tujce in zamejce
● knjiž. v hotelu je več zamejcev kot domačih gostov tujcev, inozemcev

SSKJ²

zamêjen -jna -o prid. (ē)
nanašajoč se na ozemlje, dežele za državno mejo: zamejne pokrajine / zamejni prebivalci / zamejni Slovenci zamejski Slovenci
● zastar. ukvarjati se z zamejno trgovino zunanjo trgovino; knjiž. brati razen domačih tudi zamejne časopise tuje, inozemske

SSKJ²

zamejênost -i ž (é)
lastnost, značilnost zamejenega: časovna, prostorska zamejenost / knjiž. zamejenost človekovih moči; občutek zamejenosti

SSKJ²

zamejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določevati, označevati mejo česa: zamejevati njivo, travnik; zamejevati z mejniki / zamejevati področje delovanja
2. knjiž. določati razsežnost česa: gore zamejujejo kotlino / pravila vedenja zamejujejo človekovo svobodo

SSKJ²

zamejíčiti -im dov. (í ȋ)
zamejiti: zamejičiti parcelo

SSKJ²

zamejítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zamejiti: zamejitev parcele / zamejitev problema

SSKJ²

zamejíti -ím dov., zamêjil (ī í)
določiti, označiti mejo česa: zamejiti parcelo; zamejiti z ograjo / zamejiti področje raziskave / časovno zamejiti pojav

zamejèn

-êna -o:

predmet proučevanja je jasno zamejen

časovno zamejeno dogajanje v drami

SSKJ²

zamêjka -e ž (ȇ)
pripadnica slovenske narodne skupnosti, ki živi za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko: tekmovanje športnic zamejk / slovenska zamejka

SSKJ²

zamêjski -a -o prid. (ȇ)
1. nanašajoč se na ozemlje, dežele za državno mejo: zamejske vasi / zamejski prebivalci
2. nanašajoč se na zamejce ali zamejstvo: zamejski pisatelji; zamejska društva / zamejsko šolstvo / zamejski Slovenci
● knjiž. avtomobil z zamejskimi oznakami tujimi, inozemskimi

SSKJ²

zamêjstvo -a s (ȇ)
ozemlje, dežele za državno mejo z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, kjer živijo pripadniki slovenske narodne skupnosti: bojevati se za pravice Slovencev v zamejstvu; slovensko šolstvo v zamejstvu
// knjiž. pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki živijo na tem ozemlju; zamejci: potrebe zamejstva
● knjiž. odpotovati v zamejstvo tujino, inozemstvo

SSKJ²

zameketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglasiti se z glasom me ali mekeke: koze v staji so zameketale
2. slabš. reči, povedati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo, kaj bo, so zameketali

SSKJ²

zaména -e ž (ẹ̑)
1. kar kaj zamenja: najti zameno za izgubljeni del; vzeti karto kot zameno za drugo karto / našel si je dobro zameno za prejšnjo službo
// kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju: reševalci so čakali, da pride zamena; poiskal si je zameno za čas, ko bo na dopustu
// zastar. izmena1: vodja nočne zamene; dela v tretji zameni
2. zamenjava: zamena denarja / zamena zob pri otroku / pomagali so mu, v zameno pa jim je priskrbel stanovanje

SSKJ²

zamencáti -ám [zaməncati] dov. (á ȃ) ekspr.
1. narediti nekaj kratkih, sunkovitih gibov, zlasti z nogami: od zadrege zamencati; nestrpno zamencati / živčno zamencati z nogami
2. s kratkimi koraki iti, stopiti: zamencal je od mize proti vratom
● ekspr. mogoče, ne vem, je zamencala omahovaje, obotavljajoč se rekla

SSKJ²

zameníti -ím in zaméniti -im dov., zaméni tudi zamêni; zaménil (ī í; ẹ̄)
star. zamenjati: zameniti obleko za hrano / zameniti stražo / veselje je zamenila žalost / neznanca je pomotoma zamenil s sosedom

SSKJ²

zamenjálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zamenjavo: zamenjalno blago
♦ mat. zamenjalna metoda (reševanja enačb) metoda, pri kateri se kak izraz nadomesti, zamenja z drugim

SSKJ²

zaménjati tudi zamenjáti -am, in zaménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjati obleko za hrano; zamenjati enosobno stanovanje za dvosobno / s kom si zamenjal čevlje; zamenjala sta si naslove; med seboj sta si zamenjala oblačila / zamenjati denar v banki dati ali dobiti eno valuto za drugo; zamenjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; zamenjati evre v dolarje dati evre za enakovredno, ustrezno vsoto dolarjev / kot opozorilo v trgovini kupljenega blaga ne zamenjamo
2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjati film v fotografskem aparatu; zamenjati kolo pri avtomobilu; zamenjati posteljnino, žarnico / država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo / v stavku zamenjati prevzete besede z domačimi; ekspr. ko je zamenjal koso s kosilnico, je delal hitreje ko je začel namesto kose uporabljati kosilnico; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se
// narediti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je med tekmo zamenjal dva igralca / sklenil je, da bo zamenjal zdravnika se začel zdraviti pri drugem zdravniku
3. priti pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: čez en mesec bo to skupino zamenjala nova; zamenjati koga na straži; zamenjal je delavca pri stroju; voznika sta se med potjo večkrat zamenjala / ne ve se, kdo ga bo med dopustom zamenjal nadomestil
4. narediti, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: zamenjati strani enačbe; zamenjati vrstni red besed / zamenjala sta mesti v vrsti; zamenjala sta sedeža presedla sta se
5. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: večkrat je zamenjal bivališče / zamenjati poklic začeti opravljati drug poklic; zamenjati službo iti v službo drugam
6. ekspr. priti glede na čas neposredno po čem drugem: otroške igre je kmalu zamenjalo učenje; noč je zamenjal jutranji mrak; tišino je zamenjal hrup / po nekaj kilometrih je asfaltirano cesto zamenjala gozdna pot
7. imeti koga za drugega, kot je v resnici: to ni on, zamenjal si ga / zamenjati koga za koga drugega, s kom drugim / v temi je zamenjal okna za vrata
● ekspr. zamenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; v garderobi so mu zamenjali dežnik dali napačnega; posestvo je že večkrat zamenjalo lastnika postalo last drugega; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden

zaménjan

-a -o:

zamenjana posadka

zamenjano blago

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamenjáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od zamenjati:
a) zamenjava blaga za blago; zamenjava znamk; pogodba o zamenjavi stanovanja / nove knjige dobivajo tudi z zamenjavo / dati kaj v zamenjavo, za zamenjavo / trgovinska zamenjava med državama narašča menjava / narediti zamenjavo
b) zamenjava traku pri pisalnem stroju / med tekmo je prišlo do več zamenjav
c) zamenjava glasov v besedi
č) opazovati zamenjavo straže
d) zamenjave oseb v komediji
♦ mat. zamenjava enega algebrajskega izraza z drugim; medsebojna zamenjava spremenljivk
2. kar kaj zamenja: dobiti, poiskati zamenjavo za pokvarjeni del / za to tujo besedo nimamo ustrezne domače zamenjave
// kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju: na delovno mesto so prišle zamenjave

SSKJ²

zamenjávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zamenjavati:
a) zamenjavanje obleke za hrano / zamenjavanje knjig
b) redno čiščenje in zamenjavanje filtrov
c) zamenjavanje igralcev
č) zamenjavanje delavca na dopustu
d) zamenjavanje bivališč / zamenjavanje zaposlitve
e) zamenjavanje strupenih rastlin z užitnimi

SSKJ²

zamenjávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjavati pridelke za blago / zamenjavati plošče, razglednice / zamenjavati evre v dolarje dajati evre za enakovredno, ustrezno vsoto dolarjev
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjavati varovalko / redno zamenjavati posteljnino / v besedilu zamenjavati prevzete besede z domačimi; zamenjavati obrabljene dele z novimi nadomeščati
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: zamenjavati igralce med igro; zamenjavati vojake na položajih
3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: dogovorili so se, kdo bo koga zamenjaval pri sekanju / stražarji se zamenjujejo vsaki dve uri / zamenjavati koga med dopustom nadomeščati
4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: teh besed ne moremo poljubno zamenjavati / po dva in dva sta zamenjavala svoje mesto v vrsti
5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjavati bivališče, skrivališče
6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: zamenjavajo ga z nekom drugim / zamenjavati strupene in užitne gobe
● glasove c s z zamenjava s č š ž izgovarja kot č š ž

SSKJ²

zamenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjevati hrano za obutev / s prijateljem si zamenjujeta knjige, znamke
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjevati elastiko
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: med igro trener zamenjuje igralce
3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: kdo te zamenjuje pri stroju / zamenjuje delavca, ki je na dopustu nadomešča
4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: strani enačbe lahko poljubno zamenjujemo
5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjevati skrivališča / zamenjevati hotele
6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: sestri sta si podobni, da ju ljudje zamenjujejo; to žensko zmeraj zamenjujem z neko igralko / svobodo zamenjuje z anarhijo

SSKJ²

zamenljív -a -o prid. (ī í)
ki se da zamenjati: zamenljivi deli stroja / zamenljivi tekmovalci / osebe v tem romanu so si tako podobne, da so zlahka zamenljive / zamenljivi objektiv; zamenljivo ohišje
♦ ekon. zamenljivi denar denar, ki so ga denarni organi dolžni zamenjati za zlato; mat. zamenljive količine

SSKJ²

zamenljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zamenljivega: zamenljivost blaga / zamenljivost sestavnih delov stroja / zamenljivost glasov v besedi
♦ mat. zamenljivost faktorjev pri množenju

SSKJ²

zaméra -e ž (ẹ̑)
1. (trajnejši) negativen, odklonilen odnos do koga zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: povzročiti zamero pri kom; pozabiti zamero; drobne, osebne zamere; stara, velika zamera / med njima ni bilo hujše zamere; z vsemi je v zameri; priti v zamero pri kom / kot vljudnostna fraza nasvidenje, pa brez zamere
2. v prislovni rabi, v zvezi brez zamere izraža vljudnost pri ugovarjanju, zavrnitvi: brez zamere, ampak tokrat nimate prav
// izraža opravičilo: vsega je, brez zamere, kriva vaša trma
// izraža začudenje, nejevoljo: brez zamere, ampak tega res ne razumem
● star. prositi zamere, za zamero opravičevati se za kaj; prositi odpuščanja za kaj; star. prosim za zamero, ampak kar je preveč, je preveč oprostite, ne zamerite; pog., ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej

SSKJ²

zamérčen -čna -o prid. (ẹ̄)
star. zamerljiv: sitna in zamerčna ženska

SSKJ²

zamerikanizírati -am dov. (ȋ)
narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja: zamerikanizirati film; zamerikanizirati vse praznike

zamerikanizírati se

privzeti ameriški način življenja in mišljenja:

množična kultura se je do skrajnosti zamerikanizirala

SSKJ²

zamériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vzpostaviti do koga negativen, odklonilen odnos zaradi njegovega neprimernega, žaljivega ravnanja: nikar ne zameri, ne smejem se tebi; nisem mu zameril, saj ni mislil nič hudega; če ga ne boš povabil, ti bo zameril; zameril sem vam, ker me niste obiskali; hitro zameri / on rad zameri je zamerljiv; hudo, zelo zameriti
// sprejeti kaj kot neprimerno, žaljivo: vsako besedo zameri; če kaj zameri, tudi hitro odpusti; zameril jim je, da ga niso obvestili / kot vljudnostna fraza pa nikar kaj ne zamerite
2. v medmetni rabi izraža vljudnost
a) pri nagovoru: ne zamerite, rad bi vas še nekaj vprašal; star. ne zamerite moji radovednosti, od kod prihajate
b) pri ugovarjanju, zavrnitvi: ne zamerite, to ne bo držalo; ne zameri, ampak vsega imam dovolj
// izraža opravičilo: ne zamerite, če sem nekoliko pozen; ne zameri, nisem mislil tako hudo
// izraža začudenje, nejevoljo: ne zamerite, tega pa res ne razumem; ne zameri, to je pa že preneumno

zamériti se

z neprimernim, žaljivim ravnanjem povzročiti pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos:

zameriti se sodelavcem, sosedu

vsem, pri vseh se je zameril

povzročiti pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos: ne ve, s čim se je tako zameril / kaj se ti je tako zamerilo, da ne prideš več na obisk; ekspr. šola se mu je dokončno zamerila; brezoseb. zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo

SSKJ²

zamérjati -am nedov. (ẹ́)
sprejemati kaj kot neprimerno, žaljivo: vedno kaj zamerja; z ničimer ni pokazal, da nam zamerja nekdanje krivice / v članku politikom zamerja njihove napake očita

zamérjati se

z neprimernim, žaljivim ravnanjem povzročati pri kom (trajnejši) negativen, odklonilen odnos:

ne bo se jim zamerjal po nepotrebnem

SSKJ²

zamérkati -am dov. (ẹ́)
nižje pog. opaziti: žena je spremembo takoj zamerkala

zamérkati si

zapomniti si:

vsako stvar si dobro zamerka

SSKJ²

zamerljív -a -o prid. (ī í)
nav. ekspr. ki (rad) zameri: zamerljiv človek; ne bodi no tako zamerljiv, saj ni mislil nič hudega

zamerljívo

prisl.:

zamerljivo odgovoriti

SSKJ²

zamerljívec -vca m (ȋ)
ekspr. zamerljiv človek: vedeli so, da je zamerljivec

SSKJ²

zamerljívost -i ž (í)
nav. ekspr. lastnost, značilnost zamerljivega človeka: očitajo mu preveliko zamerljivost / starostna zamerljivost

SSKJ²

zamesíti in zamésiti -im dov. (ī ẹ́)
1. povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zamesiti testo / zamesiti kruh, potico / komaj je zamesila, že je pozvonilo / zamesiti orehe, rozine v testo z mesenjem jih spraviti v testo
2. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazite, da nam kaj ne zamesi

zaméšen

tudi zamésen -a -o:

kruh, zamešen iz pšenične moke

dobro zamešeno testo

SSKJ²

zamésten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. ki leži, je za mestom: zamestni vrtovi

SSKJ²

zamêsti1 -mêdem tudi zamésti -médem dov., zamêdel in zamédel zamêdla tudi zamédel zamédla, stil. zamèl zamêla tudi zaméla (é; ẹ́)
nar. zmesti2, zmešati: s svojimi pripombami ga je čisto zamedel / misli so se mu zamedle

zamêsti se

, tudi zamésti se

zaplesti se:

jelen se je z rogovi zamedel v veje

SSKJ²

zamêsti2 -mêtem tudi -mêdem dov., zamêtel in zamétel zamêtla tudi zamêdel in zamédel zamêdla, stil. zamèl zamêla (é)
1. brezoseb. s snegom, padlim v veliki količini
a) zakriti, prekriti: avtomobil je zametlo; zametlo je vse ceste in križišča; če ne gremo naprej, nas bo zametlo / hišo je zametlo do strehe / snega je zametlo do oken nametlo / v osebni rabi sneg je zametel vse poti
b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: zametlo je vse dohode / v gorah jih je zametlo, da so odrezani od sveta / v osebni rabi sneg je zametel prehod, progo
2. z nošenjem, prenašanjem česa kam zabrisati: burja je zametla njihove sledi v snegu; veter je zametel stopinje v pesku
● ekspr. zločinec je zametel vse sledove zabrisal

zametèn

tudi zamedèn -êna -o:

zameteni avtomobili

bila sta zametena v koči

do oken zametene hiše

SSKJ²

zaméšati tudi zamešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z mešanjem različnih snovi narediti: zamešati pijačo; zamešati testo za palačinke / zamešati žgance
2. z mešanjem spraviti kaj kam: zamešati pecilni prašek med moko; zamešati rozine v testo
3. narediti, da kaj pride med stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: svoje knjige je zamešal med njegove; telefonske linije so se zamešale / pog. dokumente je nekam zamešal založil
4. narediti, da kaj ni več razporejeno po določenem redu: zamešati slike
5. miselno združiti, povezati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: zamešati podatke; na izpitu je vse zamešal
6. knjiž. zmesti2, zbegati: s svojimi idejami je zamešal ljudi; ni se jim dal zamešati / ob nenadnem ropotu se je zamešal
● knjiž. zamešati komu načrte, račune preprečiti njegove načrte; knjiž. zamešati komu sled povzročiti, da ne ve, ali je prava ali ne; knjiž., ekspr. zamešal se je v gnečo šel je, skril se je

zaméšan

-a -o:

med seboj zamešani podatki, pojmi

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamešávati -am nedov. (ȃ)
1. z mešanjem spravljati kaj kam: zamešavati rozine v testo
2. knjiž. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo; mešati: zamešavati pojme

SSKJ²

zamešetáriti -im dov. (á ȃ)
star. s kupčevanjem, prekupčevanjem zapraviti: zamešetariti posestvo; pren. zamešetariti svobodo in pravice naroda

SSKJ²

zameštráti -ám [zameštrati in zaməštrati] dov. (á ȃ) ekspr.
1. (govorno, miselno) zamešati, pomešati: vse je zameštral / zameštrali so vse datume; v glavi se mu je vse zameštralo
2. zaplesti, zavozlati: zameštrati vrvi; trakovi so se zameštrali

zameštrán

-a -o:

zameštran klobčič

zameštran položaj

SSKJ²

zámet1 -i ž (á)
nar. vzhodno otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi; obloda: pripraviti zamet za prašiče

SSKJ²

zamèt2 -éta m (ȅ ẹ́)
debelejša plast zlasti snega, ki ga namete, nanese veter: zamet skopni; odstraniti, preorati zamet; gaziti skozi zamete; visok zamet / peščeni zameti; snežni zameti / sneg v debelih zametih prekriva cesto

SSKJ²

zamétati1 -am nedov. (ẹ̑) nav. 3. os.
1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zameta avtomobile / naletavalo je in sneg je polagoma zametal pokrajino
2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zameta stopinje v snegu / veter zameta poti s snegom zakriva, prekriva

SSKJ²

zamétati2 -am nedov. (ẹ̑) star.
1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: staro pohištvo zametajo
2. odklanjati, zavračati: zametati darila / zametati novo vero
● star. vse življenje so ga zametali zapostavljali, zaničevali

SSKJ²

zametáti3 -méčem dov., zamêči zamečíte; zamêtal (á ẹ́)
z metanjem česa navadno drobnega zakriti, zadelati: zametati luknje na cestišču s peskom
// z metanjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: vrata so zametali z deskami

zametán

-a -o:

vhod je zametan s snegom

SSKJ²

zametávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zametavati, metati proč: zametavanje hrane / zametavanje starih navad

SSKJ²

zametávati1 -am nedov. (ȃ) nav. 3. os.
1. v zvezi s sneg v velikih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zametava poti
2. z nošenjem, prenašanjem česa kam brisati: burja zametava sledove v snegu

SSKJ²

zametávati2 -am nedov. (ȃ) star.
1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: pregledoval je gobe in zametaval neužitne; zametavati star časopisni papir
2. odklanjati, zavračati: zametavati pomoč / zametavati dokaze, pripombe / zametavati resnico

SSKJ²

zamétek -tka m (ẹ̑)
1. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati: ta knjižnica je zametek poznejše znanstvene knjižnice; risba je prvi zametek slike; srednjeveški zametki velikih mest / zametke čutil najdemo že pri najnižjih organizmih; zametki pleše se že kažejo
// ekspr. nedokončna, nepopolna oblika česa: te zgodbe so še neizdelane, samo zametki
2. prvi pojav tega, kar se začenja razvijati, se pojavljati: zametki romantike v 18. stoletju
3. knjiž. zasnova: zametek cveta, lista; zametek organa, organizma

SSKJ²

zametovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zametovati: zametovanje odpadkov / zametovanje nasilja

SSKJ²

zametováti -újem nedov. (á ȗ) star.
1. zaradi neustreznih lastnosti, neuporabnosti metati proč: zametovati stara oblačila
2. odklanjati, zavračati: zametovati darove / zametovati resnico

SSKJ²

zamevljáti -ám dov. (á ȃ)
1. večkrat premakniti ustnice: izbuljil je oči od začudenja in zamevljal / starka je zamevljala z ustnicami, spregovoriti pa ni mogla
2. ekspr. zamrmrati, zamomljati: nekaj je zamevljal sam pri sebi

SSKJ²

zamežáti -ím [zaməžati in zamežati] dov., tudi zamežì; tudi zamežàl (á í)
zamižati: kmalu je zamežal in zaspal; zamežati z desnim očesom; zamežal je zaradi močnega sonca

SSKJ²

zamežíkati -am [zaməžikati in zamežikati] dov. (ī)
1. večkrat zapreti in odpreti oči: zamežikal je zaradi nenadne svetlobe; začudeno zamežikati / zamežikati z očmi
2. ekspr. začeti utripati: leva smerna luč na avtomobilu je enakomerno zamežikala / na nebu so zamežikale zvezde

SSKJ²

zamežíkniti -em [zaməžikniti in zamežikniti] dov. (í ȋ)
1. večkrat zapreti in odpreti oči: pomel si je oči in zamežiknil / veselo zamežikniti z očmi
2. pomežikniti: skrivaj mu je zamežiknila

SSKJ²

zamežljáti se -ám se dov. (á ȃ)
star. zaplesti se, zavozlati se: pazil je, da se vrvi ne bi zamežljale

SSKJ²

zamígati -am dov. (ȋ)
z delom telesa narediti nekaj gibov sem in tja: zamigati z glavo; zamigati s prsti na nogah

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamigetáti -ám stil. -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: v vetru so zamigetali listi / zamigetati s prsti zamigati
2. ekspr. začeti migetati: na nebu so zamigetale zvezde
● pred očmi mu je zamigetalo zaradi slabosti, bolezni se mu je zazdelo, da se mu pred očmi vse premika, maje

SSKJ²

zamigljáti -ám dov. (á ȃ)
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen petrolejke je zamigljal
2. ekspr. začeti migljati: na nebu so zamigljale zvezde; pren. na obrazu ji je zamigljal prezirljiv nasmeh

SSKJ²

zamigotáti -ám dov. (á ȃ)
1. večkrat se hitro, lahno premakniti sem in tja: plamen sveče je nemirno zamigotal / ekspr.: žarnica je zamigotala, vendar ni ugasnila nekajkrat utripnila; zamigotal je s prsti zamigal
2. ekspr. začeti migotati: v daljavi so zamigotale zvezde / v vetru so zamigotale prve snežinke; pren. v očeh ji je zamigotal posmeh
● pred očmi mi je zamigotalo zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da se mi pred očmi vse premika, maje

SSKJ²

zamijávkati -am dov. (ȃ)
oglasiti se z glasom mijav: mačka je tiho zamijavkala

SSKJ²

zamík -a m (ȋ)
1. glagolnik od zamakniti: odločili so se za zamik zadnje hiše v vrsti
● publ. zamik začetka delovnega časa prestavitev, premaknitev začetka delovnega časa
2. razdalja, za katero je kaj zamaknjeno: med hišama je pet metrov zamika; majhen, velik zamik / polagati plošče v zamiku
3. knjiž. zamaknjenje, zamaknjenost: v zamiku ima privide; verski zamiki

SSKJ²

zamíkanje -a s (ī)
glagolnik od zamikati1: zamikanje ploščic / zamikanje v nerealni svet

SSKJ²

zamíkati1 -am nedov. (ī ȋ)
delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi: hiš ne gradijo v ravni vrsti, ampak jih zamikajo
● knjiž. obračati in zamikati naslon pri sedežu pomikati nazaj

zamíkati se

knjiž.

premikajoč se prihajati za kaj:

sonce se že zamika za goro

/ zamikati se za grmovje skrivati se, umikati se; zamikali so se pred burjo

ekspr.

duševno se tako intenzivno usmerjati v kaj, da se ostalih stvari ne zaznava:

mistično se zamikati

ekspr.,

v zvezi z v

izraža nastopanje intenzivnega, poglobljenega razmišljanja o tem, doživljanje tega, kar izraža določilo:

zamikati se v čas mladosti

njegov duh se zamika v prihodnost

SSKJ²

zamíkati2 -am stil. -míčem dov. (ȋ)
nav. 3. os. vzbuditi pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: zamikal ga je študij arheologije; zamikalo jih je življenje v naravi / roman je zamikal filmske scenariste / brezoseb., elipt. zamikalo jo je na ples
// ekspr. vzbuditi pri kom radovednost: knjiga me je zamikala že po opisu

SSKJ²

zaminírati -am dov. (ȋ)
položiti, nastaviti kam mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: partizani so zaminirali progo

zaminíran

-a -o:

cesta je zaminirana

zaminirano območje

SSKJ²

zamíranje -a s (ī)
glagolnik od zamirati: zamiranje življenja v reki / zamiranje nevihte

SSKJ²

zamírati -am nedov. (ī ȋ) ekspr.
1. izginjajoč, izgubljajoč se postopno približevati se prenehanju obstajanja: življenje v reki je začelo zamirati / upanje na rešitev je zamiralo
2. postajajoč zmeraj manj intenziven približevati se prenehanju potekanja: pogovor zamira / industrija je začela zamirati
3. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehavati biti zaznaven: brnenje letala je zamiralo; glasovi so zamirali drug za drugim; zvonjenje zamira / večerna zarja zamira / dan zamira v noč
● star. zamirati od ganjenosti, koprnenja umirati

zamirajóč

-a -e:

zamirajoči glasovi

zamirajoč promet

zamirajoče patriarhalno življenje

SSKJ²

zamísel -sli [zamisəu̯] ž (ȋ)
1. rezultat najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev, izvedbo česa: opisati, razložiti svojo zamisel; dobra, izvirna zamisel; ima velike zamisli; utopične zamisli; zamisel o reformi se dolgo ni uveljavila; sprejeti zamisel o ustanovitvi časopisa / raziskovati pesem od zamisli do objave; uresničiti zamisel; dele pohištva lahko sestavljate po svoji zamisli
// navadno s prilastkom kar izraža, kaže tak rezultat: na risbi je podana zamisel predmeta / patentirati zamisel
2. navadno s prilastkom kar posreduje način delanja, dogajanja na kakem področju: njena igra je ustrezala dramaturški zamisli; nevarna politična zamisel; razložiti zamisel uprizoritve / predstavil je svojo zamisel vodenja podjetja načrt

SSKJ²

zamíslek -a [zamislək] m (ȋ) knjiž.
1. zamisel: na poti se mu je pojavilo veliko novih zamislekov; duhovit, izviren zamislek; zanimiv zamislek režiserja / uresničiti svoje zamisleke
2. glagolnik od zamisliti si: začeti razpravljanje z zamislekom problema / ta primer je vreden zamisleka

SSKJ²

zamíslica -e ž (ȋ)
knjiž. zamisel: igralka je uresničila režiserjeve zamislice

SSKJ²

zamísliti si -im si dov. (í ȋ)
1. v mislih izoblikovati, ustvariti: zamisliti si načrt za pobeg; za pogovor si je že vnaprej zamislil vprašanja; stvar poteka drugače, kot si jo je zamislil / storili so, kakor si je zamislil; ali si lahko zamisliš, kako bo potekal ta poskus
2. v mislih izoblikovati, ustvariti podobo, predstavo česa
a) kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamislite si črto med dvema točkama; risba je taka, kot si jo je zamislil; njegovo zunanjost sem si drugače zamislil / ni si mogoče zamisliti bolj različna značaja
b) kot posledico obnovitve zaznav: trudil se je, da bi si zamislil njen obraz

zamísliti se

postati intenzivno dejaven v zavesti:

postal je in se zamislil

zamisliti se ob čem

globoko se je zamislila

tako so se zamislili, da niso ničesar slišali

navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamisliti se v preteklost; zamislili so se nad njihovimi trditvami; zamisliti se nad seboj / ekspr. nad tem dejstvom bi se morali zamisliti posvetiti bi mu morali vso pozornost; to dejstvo je zelo zaskrbljujoče

●

knjiž. zamisliti se v položaj koga drugega vživeti se

zamíšljen

-a -o

deležnik od zamisliti si:

vnaprej zamišljen načrt

biti zamišljen v preteklost

idealno zamišljena družba

knjižnica je zamišljena tudi kot raziskovalno središče

ki zaradi intenzivnega premišljanja, razmišljanja ne spremlja dogajanja okoli sebe:

biti, postati zamišljen

slabe volje je in ves zamišljen

iti zamišljen proti domu

tiha in zamišljena ženska

ekspr. ki izraža, kaže tako spremljanje dogajanja okoli sebe: zamišljen korak; zamišljen obraz; zamišljen pogled; prisl.: zamišljeno gledati, spregovoriti

SSKJ²

zamišljájski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. nanašajoč se na zamišljanje: zamišljajska sposobnost / zamišljajska dejavnost

SSKJ²

zamíšljanje -a s (í)
glagolnik od zamišljati si: sposobnost zamišljanja novega / zbuditi se iz zamišljanja

SSKJ²

zamíšljati si -am si nedov. (í)
1. v mislih oblikovati, ustvarjati: zamišljati si povezave med pojavi; zamišljati si nove odrske prizore / nič se ne zgodi tako, kot si ljudje zamišljajo
2. v mislih oblikovati, ustvarjati podobo, predstavo česa, kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamišljala si je, kakšno bo njeno življenje v tujini / vse si je zamišljal drugače
● ekspr. kaj si zamišljate pod to besedo kaj vam ta beseda pomeni; ekspr. ni si mogel zamišljati bolj zanimivega sogovornika bil je zelo zanimiv sogovornik

zamíšljati se

biti intenzivno dejaven v zavesti:

med potjo se ne zamišljaj, ampak raje opazuj

redko se je zamišljal

navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamišljati se v mladost; zamišljati se nad problemi sodobnega sveta

SSKJ²

zamíšljenec -nca m (ȋ)
ekspr. zamišljen človek: prebuditi zamišljenca iz sanjarjenja

SSKJ²

zamíšljenost -i ž (ȋ)
stanje zamišljenega človeka: nesreča je posledica njegove zamišljenosti; prebuditi, ekspr. iztrgati koga iz zamišljenosti / v zamišljenosti ga je prezrl

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamízen -zna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki je, poteka za mizo: zamizni pogovor

SSKJ²

zamižáti -ím dov. (á í)
zapreti oči: zamižal je in zaspal; zamižati od strahu, ugodja; zamižati na eno oko, na obe očesi
● ekspr. zamižati na eno oko ob tujih napakah hote jih spregledati; ekspr. če hoče, da bodo učenci izdelali, mora zamižati na obe očesi biti zelo popustljiv, prizanesljiv

SSKJ²

zamláda prisl. (ȃ)
knjiž. v mladosti: ali je še tak šaljivec, kot je bil zamlada; zamlada se je ukvarjal s športom

SSKJ²

zamlakúžiti se -im se dov. (ū ȗ)
zastar. postati mlakužast: zaradi deževja se je polje zamlakužilo
● star. zemljišče se je zamlakužilo zamočvirilo; ekspr. vse se je zamlakužilo je moralno propadlo, postalo pokvarjeno

zamlakúžen

-a -o:

zamlakužena cesta

SSKJ²

zamláskati -am, in zamláskati tudi zamlaskáti -am, in zamlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ)
z (naglim) odmikanjem jezika od neba dati nizke, nezveneče glasove: popil je vino in zamlaskal od ugodja / zamlaskati z jezikom, ustnicami

SSKJ²

zamléti -méljem dov., zamêlji zameljíte (ẹ́)
1. ekspr. začeti jesti (kaj tršega): ugriznil je v kos kruha in zamlel
// začeti premikati se, pregibati se (sem in tja): njegove čeljusti so zamlele
2. nar. zmleti: nesel je žito v mlin, da mu ga zameljejo

SSKJ²

zamôči -mórem dov., zamógel zamôgla (ó ọ́) star.
1. zmoči: če zamore to kdo drug, zakaj ne bi tudi mi; pokazalo se je, kaj zamore ljudstvo / samo on jih je zamogel premagati / ni je zamogel vzljubiti; tega niso zamogli spoznati / zamogli so kupiti le nekaj od izbranega
2. nedov. moči1: nič jih ni zamoglo presenetiti / vprašal nas je, s čim nam zamore pomagati lahko pomaga

SSKJ²

zamočíti -móčim dov. (ī ọ́)
1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil
2. pog. ne opraviti naloge, kot se želi, pričakuje: oprijel se ga je sloves športnika, ki na velikih tekmovanjih vedno zamoči; zamočiti na izpitu; pošteno zamočiti pri vzgoji, zaščiti / vedno vse zamoči; zamočiti pomembno nalogo; zamočiti zadevo
3. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo
● ekspr. zmago bo treba zamočiti proslaviti jo s pitjem; star. vsak grižljaj je zamočil s kozarcem vina ob vsakem grižljaju je popil kozarec vina

zamóčen

-a -o:

zamočen zid

SSKJ²

zamočvíriti -im dov. (í ȋ)
narediti močvirno: stalne poplave so zamočvirile travnik

zamočvíriti se

spremeniti se v močvirje:

del jezera se je zamočviril

ekspr.

moralno propasti, se pokvariti:

zamočviril se je v brezdelju

/ življenje se je zamočvirilo

zamočvírjen

-a -o:

zamočvirjeno zemljišče

zamočvirjeno življenje

SSKJ²

zamočvírjati -am nedov. (í)
delati močvirno: reka poplavlja in zamočvirja polja

zamočvírjati se

spreminjati se v močvirje:

jezero se zamočvirja

SSKJ²

zamočvírjenje -a s (ȋ)
glagolnik od zamočviriti: preprečiti zamočvirjenje zemljišča; zavarovati polje pred zamočvirjenjem

SSKJ²

zamočvírjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost zamočvirjenega: zamočvirjenost tal, zemljišča / zaradi zamočvirjenosti so te površine neprimerne za pašo / ekspr. zamočvirjenost javnega življenja

SSKJ²

zamodréti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. pomodreti: grozdje je že zamodrelo / polje zamodri od plavic

zamodrèl

in zamodrél -éla -o:

zamodrele slive

SSKJ²

zamodríti se -ím se dov., zamódril se (ī í)
knjiž. modro se odraziti, pokazati: v daljavi se je zamodrilo jezero

SSKJ²

zamodrováti -újem dov. (á ȗ)
ekspr. začeti modrovati: zamodrovati o življenju in smrti / posedli so in zamodrovali o zadnjih dogodkih začeli gostobesedno govoriti, razpravljati / vojska je pač vojska, je zamodroval je rekel, povedal

zamodrováti se

modrujoč, razpravljajoč se zadržati kje predolgo:

spet sta se zamodrovala o politiki in zamudila kosilo

SSKJ²

zamòk -ôka m (ȍ ó)
zamakanje: na stenah so bile lise od zamoka
● nar. gorenjsko sonce je zašlo v zamok v oblake, ki napovedujejo dež
♦ usnj. jama, v kateri se kože, obešene na palicah, strojijo v strojilni juhi

SSKJ²

zamókel -môkla -o [zamokəu̯] prid. (ọ́ ó)
star. prepojen z vlago, vodo: zamokli zidovi / zamokel travnik močviren

SSKJ²

zamolčánje -a [zamou̯čanje] s (ȃ)
glagolnik od zamolčati: zamolčanje neprijetnih dejstev / zamolčanje je bilo zanj hujše od negativne kritike

SSKJ²

zamolčánost -i [zamou̯čanost] ž (á)
dejstvo, da je kaj zamolčano: zamolčanost in odrinjenost nekaterih tragičnih usod jih še vedno bremeni; končati zamolčanost; raziskovati zamolčanost dogodkov / prekletstvo zamolčanosti

SSKJ²

zamolčáti -ím [zamou̯čati] dov., zamôlči; zamôlčal (á í)
1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem
● ekspr. avtor dela je zamolčal odkritja tujih strokovnjakov jih ni omenil, upošteval
2. knjiž. prenehati govoriti, navadno za krajši čas; obmolkniti: nenadoma so vsi zamolčali

zamolčán

-a -o:

zamolčani dogodki

zamolčana dejstva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamolčávati -am [zamou̯čavati] nedov. (ȃ)
zamolčevati: zamolčavati slabe novice / zamolčavati resnico

SSKJ²

zamolčevánje -a [zamou̯čevanje] s (ȃ)
glagolnik od zamolčevati: zamolčevanje napak / zamolčevanje znanstvenih dosežkov

SSKJ²

zamolčeváti -újem [zamou̯čevati] nedov. (á ȗ)
namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem: zamolčevati dobre novice; zamolčuje to, kar v resnici čuti
// ekspr. prikrivati, skrivati: svojih slabih lastnosti ni nikdar zamolčeval
● ekspr. njegove teorije so v razpravah zamolčevali jih niso omenjali, upoštevali

zamolčeván

-a -o:

zamolčevani pesniki

zamolčevana dejstva

SSKJ²

zamolčljív -a -o [zamou̯čljiv-] prid. (ī í)
knjiž. molčeč, molčečen: zamolčljiv človek

SSKJ²

zamoledováti -újem in zamolédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑)
nav. ekspr. ponižno zaprositi: zamoledovati za hrano; jokavo zamoledovati / prosim pomagajte, je zamoledovala moledujoče rekla, povedala

SSKJ²

zamolíti -mólim dov. (ī ọ́)
rel. začeti moliti: pokleknila je in zamolila / zamolili so rožni venec

SSKJ²

zamôlk -a [zamou̯k] m (ȏ)
knjiž. zamolčanje: zamolk izida knjige
♦ lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka

SSKJ²

zamôlkel -kla -o [zamou̯kəu̯] prid. (ó)
1. ki ima nizek, temen, neizrazit zven: zamolkel glas, zvok; zamolkel ropot; zamolklo grmenje / zamolkli udarci vesel; zamolklo trkanje
2. temen, neizrazit, brez leska: tapete v zamolklih barvah; zamolkla belina snega; zamolkla rdečica na obrazu
// temne, neizrazite barve, brez leska: zamolkla polt / zamolkla svetloba
3. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: zamolkla bolečina / zamolkla grožnja v glasu
4. knjiž. za človeka zelo neprijeten; temen, mračen: zamolkli spomini / zamolkli časi
● zastar. vrat si je ovil s šalom, da ne bi postal zamolkel hripav; zastar. danes si pa zelo zamolkel, še odgovoriš ne molčeč

zamôlklo

prisl.:

zamolklo govoriti, peti

zamolklo se odražati

zamolklo modre zavese

zamolklo siva svetloba

SSKJ²

zamolklína -e [zamou̯klina] ž (í)
med. predel, mesto, na katerem pri preiskovanju organov s trkanjem nastane zamolkel zvok: zamolklina v spodnjem delu pljuč

SSKJ²

zamôlklost -i [zamou̯klost] ž (ó)
lastnost, značilnost zamolklega: zamolklost glasu / zamolklost barv / zamolklost slabo opranega perila

SSKJ²

zamôlkniti -em [zamou̯kniti] dov., tudi zamolkníte; tudi zamolkníla (ó ȏ)
knjiž. obmolkniti, umolkniti: sredi govorjenja je nenadoma zamolknil / ptice so zamolknile

SSKJ²

zamomljáti -ám dov. (á ȃ)
1. nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati: zamomljal je nekaj besed in utihnil / zamomljati kaj v brado
2. oglasiti se z nizkim, bolj tihim glasom: medved v kletki zadovoljno zamomlja

zamomlján

-a -o:

zamomljane besede

SSKJ²

zamórček -čka m (ọ̑)
ekspr. črnček: v reki so se kopali zamorčki

SSKJ²

zamórčkov -a -o (ọ̑)
svojilni pridevnik od zamorček: zamorčkova glava

SSKJ²

zamórec -rca m (ọ̑)
nav. slabš. človek črne rase; črnec: ameriški zamorci; črn je kot zamorec
● ekspr. na ladji ga imajo za zamorca opravlja najtežja, najmanj plačana dela; dela kot zamorec veliko, težko in za majhno plačilo

SSKJ²

zamoríti -ím dov., zamóril (ī í)
1. ekspr. povzročiti, da kaj ne raste več, se ne razvija več: alge zamorijo drugo rastlinstvo / hud mraz zamori mrčes
2. ekspr. povzročiti, da kdo česa ne čuti več, nima več: težave niso mogle zamoriti njegove vedrine; zamoriti komu veselje do dela; zamoriti v otroku ustvarjalnost
3. slabš. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročiti občutek neugodja, nejevolje: zamoril je vso družbo; grem, preden me do konca zamoriš / zamoril nas je z branjem svojih pesmi

zamorjèn

-êna -o

deležnik od zamoriti:

zamorjene želje

v njegovi družbi je zmeraj zamorjena

zamorjeno upanje

pog.

zagrenjen, brez volje do življenja:

zamorjen človek

biti, postati zamorjen

prisl.: zamorjeno gledati, poslušati

SSKJ²

zamórje -a s (ọ̑)
star. ozemlje, dežele za morjem: pesek, ki ga prinaša veter iz zamorja

SSKJ²

zamorjênec -nca m (é)
pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja: obupanci in zamorjenci

SSKJ²

zamorjênost -i ž (é)
pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja: njegova zamorjenost ni dolgo trajala / poezija, polna tragične zamorjenosti

SSKJ²

zamórka -e ž (ọ̑)
nav. slabš. ženska črne rase; črnka: zamorka v rožastem krilu; portret zamorke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamórklja -e ž (ọ̑)
slabš. ženska črne rase; črnka: debela zamorklja

SSKJ²

zamórski1 -a -o prid. (ọ̑)
nav. slabš. črnski: zamorski poglavar; zamorska mestna četrt

SSKJ²

zamôrski2 tudi zamórski -a -o prid. (ó; ọ̑)
star. čezmorski: zamorski kraji
♦ zool. zamorska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki, Cercopithecus

SSKJ²

zamòt -óta m (ȍ ọ́)
knjiž. zavoj, paket: pod pazduho je nosil velik zamot

SSKJ²

zamótanost tudi zamotánost -i ž (ọ̄; á)
knjiž. zapletenost: spoznal je zamotanost svojega položaja / zamotanost postopka / zamotanost izražanja

SSKJ²

zamótati -am tudi zamotáti -ám dov.(ọ̄; á ȃ)
1. narediti, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: zamotati trakove / veter je zamotal ladijske vrvi v vozle
2. knjiž. zaplesti: zamotati položaj v državi; po nepotrebnem zamotati zadevo / zamotati vprašanje / svojo pripoved je zelo zamotal
3. knjiž. zaviti: zamotati čevlje v papir; zamotal se je v odejo / zamotati šal okrog vratu oviti

zamótati se

, tudi zamotáti se

postati nepravilno prepleten, zvit:

cev se je zamotala tako, da je prekinjen dotok vode

vrv se zamota

/ črevo se zamota

knjiž.

zaplesti se:

zamotati se med trnje

zamotati se v pajčevino ujeti se

/ politični položaj v državi se je zamotal

/ življenje se nam je zamotalo

ekspr.

počasi, nerodno iti:

ves majav se je zamotal skozi megleno jutro

zamótan

tudi zamotán -a -o

deležnik od zamotati:

zamotane vrvi

truplo, zamotano v rjuho

knjiž.

zapleten:

zamotan položaj, problem

zamotana zadeva

/ zamotana razlaga

/ zamotan stroj

/ zamotan pojav; prisl.: zamotano opisan postopek

SSKJ²

zamotávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: nehote zamotavati štreno
2. knjiž. zapletati: zamotavati zadevo / svojo pripoved je vedno bolj zamotaval

zamotávati se

postajati nepravilno prepleten, zvit:

niti so se zaradi dolžine zamotavale

knjiž.

zapletati se:

z nogami se je zamotaval v trnje

/ položaj se je vse bolj zamotaval

SSKJ²

zamótek -tka m (ọ̑)
star. zavojček, zavitek: odprli so torbe in zamotke / kupiti zamotek tobaka
● zastar. speti lase v zamotek svitek

SSKJ²

zamotíti in zamótiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, povzročiti, da kdo ne opazi česa, ne misli na kaj določenega: zamotiti bolnika; zamotiti otroka z ropotuljico; tako se je zamotil z delom, da je na vse pozabil; malo ga zamoti, da ne bo jokal / poslušanje glasbe ga je zamotilo in sprostilo
2. knjiž. zadržati, zamuditi: kaj ga je zamotilo, da ga tako dolgo ni; pogovor nas je zamotil čez polnoč; zamotil nas je s celo vrsto vprašanj
3. zastar. zmotiti: zamotil ga je pri premišljevanju / nič ni moglo zamotiti njegovega veselja

SSKJ²

zamotovíliti -im dov. (í ȋ) ekspr.
1. počasi, nerodno iti, stopiti: zamotovilil je proti postelji; zamotoviliti po sobi
2. narediti nekaj nerodnih, neurejenih gibov: zamotovilil je, kakor da jo hoče poljubiti / zamotoviliti z rokami po zraku

zamotovíliti se

zaplesti se:

zamotoviliti se v trnje

/ zamotoviliti se v protislovja

počasi, nerodno priti kam:

zamotovilil se je na sedež

SSKJ²

zámož prisl. (ā)
star., v zvezi iti zamož omožiti se: branila se je, da bi šla zamož; njene vrstnice so druga za drugo šle zamož
// v zvezi dati zamož omožiti: kralj je dal svojo hčerko zamož / dali so jo zamož bogatemu snubcu

zámož

-- m

zakon

dekle je godno za zamož

dati hčer v zamož omožiti jo

SSKJ²

zamračênost -i ž (é)
lastnost, stanje zamračenega: zamračenost njegovega obraza ga je prestrašila / zamračenost zavesti

SSKJ²

zamračeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati mrko, neprijazno: žalost mu je zamračevala obraz
2. delati nejasno, zmedeno: to je zamračevalo njegovo zavest
3. delati mračno, temno: oblaki so zamračevali nebo

SSKJ²

zamračítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zamračiti: zamračitev obraza / zamračitev mesta

SSKJ²

zamračíti -ím dov., zamráčil (ī í) knjiž.
1. narediti mrko, neprijazno: ta misel mu je zamračila obraz; ob teh besedah se mu je zamračilo čelo / spletke so mu zamračile zadnja leta življenja
2. narediti nejasno, zmedeno: novica mu je zamračila duha; spomin se mu je zamračil
3. narediti mračno, temno: oblaki so zamračili nebo; soba se je zamračila
● knjiž. um se mu je zamračil postal je duševno bolan

zamračíti se

brezoseb.

zmračiti se:

vrnil se je, ko se je zamračilo

zamračèn

-êna -o

deležnik od zamračiti:

od jeze zamračen obraz

pokrajina je bila zamračena

ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost:

prestrašili so ga njegovi zamračeni pogledi

SSKJ²

zamrazíti -ím tudi zamráziti -im dov., zamrázil (ī í; ā ȃ) nav. 3. os., knjiž.
1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje: ko je zapihal veter, ga je zamrazilo; zamrazilo ga je po hrbtu, po vsem telesu; ob tej misli ga je zamrazilo
2. povzročiti občutek mraza: veter jih je zamrazil / težka slutnja ga je zamrazila

zamražèn

-êna -o tudi zamrážen -a -o in zamrazèn -êna -o tudi zamrázen -a -o

premražen:

zamraženi vrabci

SSKJ²

zamrčáti -ím dov. (á í)
oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava je zadovoljno zamrčala
// nar. vzhodno zamrmrati, zabrundati: starec je v odgovor samo nekaj zamrčal

SSKJ²

zamréniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zakriti, prekriti z mreno: meglice so zamrenile goro / solze so ji zamrenile oči

zamréniti se

postati zakrit, prekrit z mreno:

vodna površina se je zamrenila

/ nebo se je zamrenilo z oblaki

zamrénjen

-a -o:

zamrenjen ribnik

SSKJ²

zamréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., zamŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati: življenje v vasi je zamrlo / običaj je po vojni zamrl / spomin nanj je zamrl
2. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati potekati: boj je kmalu zamrl; pogovor pri mizah je zamrl / proizvodnja in trgovina sta zamrli / revija je po dveh letih zamrla prenehala izhajati; proti večeru je veter zamrl prenehal pihati
3. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati biti zaznaven: glas zvona je zamrl; petje je slabelo in zamrlo / njihovi koraki so zamrli v noči; pesem je zamrla v hihitanju / svetloba je zamrla / dan je zamrl v noč
4. knjiž. odreveneti, otrpniti: noge so mi zamrle; prsti so mu zamrli od mraza / zamrla je od strahu
● ekspr. beseda mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal; ta del mesta ponoči popolnoma zamre postane prazen, opustel; ekspr. od strahu ji je zamrl glas v grlu je nenadoma utihnila; zastar. mati mu je zgodaj zamrla umrla; knjiž., ekspr. glasen pogovor je zamrl v šepetanje prešel; zastar. njegov rod je zamrl izumrl; ekspr. zamrl mu je smeh na obrazu nehal se je smejati

zamŕl

-a -o:

zamrli udi

zamrlo življenje

SSKJ²

zamréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. opremiti z mrežo: zamrežiti okno / knjiž. zamrežiti igrišče obdati, ograditi z mrežo
2. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga; omrežiti: ta ženska ga je zamrežila
● knjiž. ribiči so zamrežili jato rib zajeli z mrežo

zamréžen

-a -o:

zamreženo okno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamrgoléti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. začeti mrgoleti: mravlje so zamrgolele po mravljišču
2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku pojaviti se v velikem številu: na poljih je zamrgolelo ljudi / knjiž., z rodilnikom planine so zamrgolele od planincev
3. z dajalnikom dobiti neprijeten občutek zaradi kakega doživetja, dogodka; zagomazeti: po telesu so mu zamrgoleli mravljinci

SSKJ²

zamŕkel -kla -o [zamərkəu̯] prid. (ŕ)
knjiž. potemnel, temen: stara, zamrkla pozlata / zamrkel pogled

SSKJ²

zamŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
nav. 3. os., knjiž. potemneti: zvezde so zamrknile / njegova slava je zamrknila

SSKJ²

zamrléti -ím dov. (ẹ́ í)
1. zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti; zabrleti: luč je zamrlela
2. knjiž. zamigotati, zatrepetati: listi zamrlijo v vetru

SSKJ²

zamŕlost -i ž (r̄)
knjiž. odrevenelost, otrplost: zamrlost obraza / to je iztrgalo ljudi iz trenutne zamrlosti

SSKJ²

zamrmráti -ám dov. (á ȃ)
mrmraje reči, povedati: v odgovor je nekaj zamrmral / ko je to izvedel, je jezno zamrmral

SSKJ²

zamŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
knjiž. zmršiti: veter mu je zamršil brado

zamŕšen

-a -o:

zamršena dlaka

●

zastar. zamršene niti zapletene, zavozlane

SSKJ²

zámrtev -tva -o prid. (á)
knjiž. navidezno mrtev: zamrtev je obležal na bojišču

SSKJ²

zamŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od zamreti: zamrtje življenja v teh rekah / zamrtje trgovanja v tistem obdobju / zamrtje kakega rodu izumrtje

SSKJ²

zamŕza -e ž (ȓ)
star. (veliko) sovraštvo: vzbuditi v kom zamrzo do koga
// odpor, velika nenaklonjenost: čutiti zamrzo proti določenim idejam

SSKJ²

zamŕzel -zla -o [zamərzəu̯] prid. (ŕ)
1. prekrit z ledom: drsati se po zamrzlih mlakah / zamrzle šipe / zamrzla zemlja trda zaradi zmrznjenja vode v njej
2. od mraza otrpel: razgibati zamrzle prste / hoja nam je pognala zamrzlo kri po žilah; pren. zamrzle sanje se prebujajo v njej
3. ekon. zaradi določb za določen čas neizplačljiv: zamrzli krediti; denar leži zamrzel v banki; prim. zamrzniti

SSKJ²

zamrzéti -ím dov. (ẹ́ í)
star., z dajalnikom postati zoprn: prijateljeva družba mu je zamrzela; tako življenje človeku polagoma zamrzi

SSKJ²

zamrzíti -ím dov., zamŕzil (ī í)
knjiž. (zelo) zasovražiti: zamrzil je soseda; zamrzila je vojno

zamrzíti se

z dajalnikom

postati zoprn:

delo se mu je zamrzilo

SSKJ²

zamrznítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zamrzniti: zamrznitev potoka / zamrznitev kot sodoben način shranjevanja živil / zamrznitev cen, plač / zamrznitev stikov med državama / zamrznitev predvajanega posnetka

SSKJ²

zamŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. prekriti se z ledom: studenec zamrzne; gorska jezera pozimi zamrznejo / šipe so ponoči zamrznile / zemlja je globoko zamrznila postala trda zaradi zmrznjenja vode v njej / preh., ekspr. hud mraz je zamrznil jezera in reke
2. sprijeti se z zmrznjeno podlago: kapa je zamrznila v snegu; palica je v ledu zamrznila
3. preh. narediti, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzniti meso, sadje; zamrzniti živila / zamrzniti ponesrečenčevo roko
♦ agr. globoko zamrzniti; biol. zamrzniti spermo
4. preh. narediti, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzniti postopek; zamrzniti plačevanje; zamrzniti nadaljnje zaposlovanje / zamrzniti odnose med državama / zamrzniti sliko
5. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze: računalnik je zamrznil, zato ga je bilo treba ponovno zagnati / zaradi zastarele grafične kartice se slika v novejših igrah upočasni in občasno tudi zamrzne
6. ekspr. postati negiben, tog: njeno telo je kar zamrznilo od strahu
7. ekon. zaradi določb postati za določen čas neizplačljiv: denar v bankah je zaradi gospodarske krize zamrznil; hranilne vloge so zamrznile
8. preh., ekon. uradno odrediti ustalitev na določeni višini: zamrzniti cene, stanarino
● ekspr. jezik mu je zamrznil ničesar ni mogel, znal reči, povedati

zamŕznjen

-a -o:

zamrznjene cene

zamrznjena reka

(globoko) zamrznjena živila;

prim. zamrzel

SSKJ²

zamŕznjenje -a s (ȓ)
glagolnik od zamrzniti: zamrznjenje potoka, ribnika / zamrznjenje mesa, zelenjave / začasno zamrznjenje plač / zamrznjenje odnosov med državama

SSKJ²

zamŕznjenost -i ž (ȓ)
značilnost zamrznjenega: zamrznjenost potoka / zamrznjenost sredstev

SSKJ²

zamrzoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zamrzovanje: zamrzovalni postopek / zamrzovalna omara, skrinja omari, skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa

SSKJ²

zamrzoválnica -e ž (ȃ)
prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: zamrzovalnica za meso; hladilnice in zamrzovalnice

SSKJ²

zamrzoválnik -a m (ȃ)
naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi: dati meso v zamrzovalnik; vzeti zelenjavo iz zamrzovalnika; hladilnik z zamrzovalnikom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zamrzovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zamrzovati: počasno zamrzovanje jezera / priprava živil za zamrzovanje / zamrzovanje cen / zamrzovanje kulturnih in gospodarskih stikov
♦ agr. globoko zamrzovanje zamrzovanje živil na temperaturo od –45 do –50 °C

SSKJ²

zamrzováti -újem nedov. (á ȗ)
1. prekrivati se z ledom: jezero že zamrzuje / snežilo je in okna so zamrzovala / decembra je zemlja začela zamrzovati postajati trda zaradi zmrznjenja vode v njej
2. preh. delati, da kaj zmrzne zaradi konzerviranja, hranjenja: zamrzovati meso, zelenjavo / zamrzovati organe
♦ agr. globoko zamrzovati; biol. zamrzovati spermo
3. preh. delati, da se kaj začasno ne nadaljuje, ne teče: zamrzovati meddržavne stike; zamrzovati zaposlovanje
4. pog. prihajati v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze: sredi igre je računalnik nenadoma začel zamrzovati
5. ekspr. postajati negiben, tog: zamrzovati od groze, v grozi
6. preh., ekon. uradno odrejati ustalitev na določeni višini: zamrzovati cene, posojila

SSKJ²

zamúda -e ž (ȗ)
1. glagolnik od zamuditi: oprostiti komu zamudo; opravičljiva zamuda; zaradi zamude vlaka priti prepozno v službo / plačilna zamuda; zamuda roka / trudili so se, a brez zamude ni šlo; pri tem delu prihaja do zamud / biti v zamudi z izdelavo načrtov zamujati / obravnavati šolske zamude izostanke
2. čas med predvideno, določeno in dejansko uresničitvijo česa: zamuda se manjša, veča; nadomestiti zamudo / vlak ima pri prihodu pol ure zamude / prihajati, pripeljati, priti z zamudo pozneje, kot je predvideno, določeno; sestanek se je začel z zamudo; izpolniti obljubo z majhno zamudo

SSKJ²

zamúden1 -dna -o prid., zamúdnejši (ú ū)
1. za katerega se porabi veliko časa: zamuden opravek; zamudna preiskava; priprava te jedi je zamudna; zamudno delo, obiranje
2. zastar. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa; počasen: zamuden delavec; voli so zamudne živali

zamúdno

prisl.:

reka se je zamudno vijugala med skalami

/ v povedni rabi: zamudno je, če moraš vsako stvar iskati; pelji jo okrog jezera, če ti ni preveč zamudno

●

star. sonce je vsako jutro zamudneje lezlo izza obzorja pozneje

SSKJ²

zamúden2 -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na zamudo ali zamujanje: zamudni čas
♦ fin. zamudne obresti obresti, ki se plačujejo za nepravočasno izpolnitev obveznosti

SSKJ²

zamudíti -ím dov., zamúdil (ī í)
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa: zamuditi pouk, službo / zamuditi pet minut, pol ure
// zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se česa: zamuditi prvo dejanje igre; zamuditi pozdravni govor
// zaradi prepoznega prihoda kam ne dobiti več česa kje: zamuditi avtobus, vlak / pog. cenejše blago si že zamudila ne moreš ga kupiti, ker je že razprodano
● ekspr. zamuditi zadnji vlak ne izkoristiti zadnje priložnosti
2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno: hitela je, da ne bi zamudila; čas je, da greš, sicer boš zamudil; zamuditi h kosilu; precej, veliko zamuditi
3. nepreh. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad je letos zamudila
4. ne narediti česa, ne začeti delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamuditi s plačilom davka, prispevka / zamuditi rok
♦ šport. zamuditi start
5. ekspr. ne doživeti, ne narediti tega, kar bi lahko v določenem času: spoznal je, da je v življenju veliko lepega zamudil / nič nisi zamudil, ko te ni bilo nič posebnega, zanimivega se ni zgodilo
// ne izrabiti, ne izkoristiti: zamuditi ugoden čas za gradnjo hiše / zamuditi priložnost, trenutek
6. ekspr. povzročiti, da se za koga ali kaj porabi določen čas: naloga ga zamudi kaki dve uri; popravilo me je dolgo, veliko zamudilo

zamudíti se

začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje:

letos se je setev zamudila

ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:

zamuditi se na poti

žena se je zamudila pri šivilji

v trgovini smo se zamudili

/ zdravnik se je pri bolniku precej zamudil

ostati, zadržati se kje: tam se bova zamudila kako uro; na sprejemu se je zamudil do polnoči

v zvezi s s, z

porabiti za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje:

zamuditi se z malenkostmi

zamuditi se z oblačenjem otrok

/ z iskanjem podatkov se je zamudil več let; uslužbenka se je s stranko zamudila pol ure

zamujèn

-êna -o:

nadomestiti zamujen čas

zamujeni dnevi

lepa priložnost je bila zamujena

s tem še ni bilo vse zamujeno

●

minuta zamujena ne vrne se nobena zamujeno se ne da nadomestiti; sam.: nadomestiti, popraviti zamujeno; prav nič še ni zamujeno

SSKJ²

zamúdnica -e ž (ȗ)
1. ženska, ki pride kam pozneje, kot je določeno: odpreti vrata zamudnici; razredničarka je opozorila zamudnico
2. ženska ali država, ustanova, ki ne naredi česa v času, kot se predvideva, pričakuje: zamudnice pristopnega procesa / države zamudnice
3. ženska ali država, ustanova, ki naredi kaj pozneje kot drugi: zdaj rojevajo zamudnice in mlajše od 30 let / tudi pri širitvi državljanskih pravic je bila Habsburška monarhija med zamudnicami

SSKJ²

zamúdnik -a m (ȗ)
1. kdor pride kam pozneje, kot je določeno: čakajo, če bo prišel še kak zamudnik; zamudniki motijo pouk
2. kdor ne naredi česa v času, kot se predvideva, pričakuje: obljubili so jim rok za zamudnike
3. kdor naredi kaj pozneje kot drugi: pri oblikovanju lastne suverene države smo zamudniki

SSKJ²

zamudnína -e ž (ī)
znesek, ki se plača, če se kaj naredi pozneje, kot je določeno: prepozno je vrnil knjige, zato je plačal zamudnino

SSKJ²

zamúdniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na zamudnike ali zamudništvo: zamudniških rokov ne bo / zamudniški narod

SSKJ²

zamúdništvo -a s (ȗ)
dejstvo, da je kdo zamudnik: za nekatere narode je značilno zamudništvo; zamudništvo v kulturi

SSKJ²

zamúdnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost zamudnega: zamudnost nabiranja borovnic

SSKJ²

zamújanje -a s (ú)
glagolnik od zamujati: zamujanje pouka, službe / zamujanje rokov

SSKJ²

zamújati -am nedov. (ú)
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa: zamujati pouk, sestanke; vsak dan zamuja predavanja
// zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se česa: pogosto zamuja prvo dejanje predstave
// zaradi prepoznega prihoda kam ne dobivati več česa kje: redno zamujati prvi jutranji vlak
2. nepreh. prihajati kam pozneje, kot je določeno: čeprav je stanoval blizu šole, je zamujal; ves teden zamujati po pol ure / letalo, vlak zamuja ima zamudo
3. nepreh. začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos zima zamuja; žetev precej zamuja / publ. gradnja podhoda zamuja poteka počasneje, kot je predvideno; se še ni začela, kot je bilo določeno
4. ne delati česa, ne začenjati delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: gradbeno podjetje zamuja z deli; ne bi smeli zamujati s škropljenjem / zamujati roke / zamujati s knjigo napisati, izdati jo pozneje, kot se predvideva, pričakuje
5. ekspr. ne doživljati, ne delati tega, kar bi lahko v določenem času: vse življenje je zamujal
// ne izrabljati, ne izkoriščati: zamujati priložnost za uveljavitev / gostje ne zamujajo lepih sprehodov po parku hodijo na lepe sprehode po parku
6. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu; muditi: pride na obisk in nas zamuja; kaj ga zamujaš s temi zadevami

zamújati se

ostajati, zadrževati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:

povabili so ga, naj ostane, a se ni maral zamujati

ostajati, zadrževati se kje: kdo bi hodil tako daleč in se zamujal kdove koliko časa

v zvezi s s, z

porabljati za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje:

premalo časa imajo, da bi se zamujali s podrobnostmi

imam dosti dela, ne utegnem se zamujati z vami

zamujajóč

-a -e:

redno zamujajoč avtobus, je nehal kupovati mesečno vozovnico

SSKJ²

zamúkati -am dov. (ū)
oglasiti se z glasom mu: krava je zamukala

SSKJ²

zamúsati -am dov. (ȗ)
star. zamazati, umazati: zamusati krilo

zamúsan

-a -o:

biti ves zamusan

zamusana halja

SSKJ²

zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: zanalašč bom šel z njimi, čeprav me ne marajo; to si zanalašč naredil / ekspr. ne bom odgovoril, zanalašč ne / ekspr. večkrat ga je iskal, pa ga takrat kot zanalašč ni bilo
2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: zanalašč je pustila vrata odprta, da bi lahko prisluškovala; oprostite, nisem vas zanalašč udaril / zanalašč zate pripravljeno kosilo / ekspr.: taka glasba je kakor zanalašč za to priložnost; ta ženska je zate kot zanalašč

SSKJ²

zanalizírati -am dov. (ȋ)
narediti analizo, razčleniti: zanalizirati besedilo; podrobno zanalizirati gospodarske razmere / zanalizirati motive za tako ravnanje presoditi, oceniti

SSKJ²

zanámec -mca m (ȃ) nav. mn., ekspr.
1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec: to bodo uživali še naši zanamci; prednamci in zanamci
2. kdor bo živel, hodil kje za tistimi, h katerim se šteje govoreči: to bo nevarno tudi za zanamce

SSKJ²

zanámstvo -a s (ȃ)
ekspr. nasledniki, potomci: pri teh odločitvah moramo misliti na zanamstvo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zanaprêj prisl. (ē)
1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej: za zdaj naj bo, zanaprej bo pa drugače; zanaprej bolj pazite
2. star. izraža, da se dejanje uresniči prej, kakor bi bilo pričakovati; vnaprej: dobiti plačilo zanaprej; že zanaprej je vedela, da to ne bo dobro

SSKJ²

zanášanje -a s (ȃ)
glagolnik od zanašati: zanašanje prahu v vse špranje / izravnavati zanašanje vozila z volanom; zanašanje bombe pri padanju / zanašanje novih idej med ljudi / strah pred zanašanjem in širjenjem bolezni / zanašanje na druge; lahkomiselno, ekspr. slepo zanašanje na kaj

SSKJ²

zanášati -am nedov. (ȃ)
1. s svojim delovanjem povzročati, da kaj prihaja kam: burja zanaša sneg na podstrešje; brezoseb. dim, prah iz tovarne zanaša daleč naokrog
// z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: ranjence so zanašali v varno zavetje
2. noseč premikati en del česa v drug položaj, v drugo smer: zanašati omare proč od zidu
// z delovanjem povzročati, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: močen tok zanaša plavalca od obale; veter je zanašal ladjo proti čerem / brezoseb.: na poledeneli cesti je začelo avtomobil zanašati; zanašati v desno; pren. pri pripovedovanju ga je nehote zanašalo, da je kaj dodal, olepšal
// brezoseb. povzročati tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaradi popite pijače ga je zanašalo; ekspr. plesalci so se vrteli, da jih je kar zanašalo / ekspr. soseda že navsezgodaj zanaša je pijan
3. povzročati tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: navdušenje ga zanaša; brezoseb. govornika večkrat zanaša
4. delati, povzročati, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: zanašati razdor, strah, zmedo med ljudi / popotniki so zanašali k nam nove bolezni
5. star. prizanašati: nič ji ne zanašaj, naravnost ji povej; smrt nikomur ne zanaša

zanášati se

v zvezi z na

biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno:

nanj se ne moremo zanašati

preveč se zanaša na prijatelje

ekspr. slepo se zanašati na koga

pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanašati se na izkušnje, sposobnosti; zanašati se na obljube; ekspr. zanašati se le na svoje noge in glavo / zanašati se na to, da bo kdo drug opravil delo

zanašáje

izzivali so, zanašaje se na urnost svojih nog

zanašajóč

-a -e:

ni se bal prihodnosti, zanašajoč se na svojo delavnost

vse se je naučila, ne zanašajoč se, da ne bo vprašana

visoko zanašajoče čustvo

zanášan

-a -o:

začel je plavati, zanašan od deroče reke

SSKJ²

zánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zanko: zančna velikost
♦ obrt. zančni vbod vbod za obšivanje robov, pri katerem se z nitjo naredi zanka; tekst. zančna osnova osnova, ki v frotirnih tkaninah tvori zanke

SSKJ²

zanemáriti -im dov. (á ȃ)
1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročiti neustrezen potek česa: zanemariti delo, študij; zanemariti vzgojo / zanemariti dolžnosti
// s premajhno skrbjo povzročiti nezadovoljenost potreb koga: zanemariti družino, otroka / vzgojno zanemariti mladino
// s premajhno skrbjo za kaj povzročiti, da se to ne razvija, ne napreduje: zanemariti gospodarstvo, šolstvo; to znanstveno panogo smo precej zanemarili
// s premajhno skrbjo za kaj povzročiti, da to ni urejeno, negovano: zanemariti cesto, hišo, sadovnjak; zanemariti lase, nohte
2. publ. ne upoštevati, spregledati: tega dejstva ne smemo zanemariti / pisec razprave je tega avtorja preveč zanemaril / take priložnosti ni nikoli zanemaril zamudil; ničesar, kar ga je veselilo, ni zanemaril opustil

zanemáriti se

zaradi premajhne skrbi za sebe postati neurejen, nenegovan:

v mladosti je zelo skrbela za svojo zunanjost, zdaj pa se je zanemarila

zelo se zanemariti

zanemárjen

-a -o:

zanemarjen moški

imeti zanemarjene nohte

zanemarjena obleka

zanemarjeno stanovanje

to področje je še zelo zanemarjeno

SSKJ²

zanemárjanje -a s (á)
glagolnik od zanemarjati: zanemarjanje študija / vzgojno zanemarjanje otrok / zanemarjanje kake industrijske panoge / zanemarjanje predpisov

SSKJ²

zanemárjati -am nedov. (á)
1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa: zanemarjati delo, študij / začel je zanemarjati svoje dolžnosti / zanemarjati razvoj kake panoge
// s premajhno skrbjo povzročati nezadovoljenost potreb koga: zanemarjati družino, otroke, ženo / že nekaj časa zanemarja prijatelje nima stikov z njimi
// s premajhno skrbjo za kaj povzročati, da se to ne razvija, ne napreduje: zanemarjati šolstvo
// s premajhno skrbjo za kaj povzročati, da to ni urejeno, negovano: zanemarjati hišo, njive; zanemarjati svojo zunanjost / zanemarjati zdravje
2. publ. ne upoštevati, spregledovati: zanemarjati kaka dejstva; zanemarjati osnovna pravila higiene / te nevarnosti ne smemo zanemarjati podcenjevati

zanemárjati se

zaradi premajhne skrbi za sebe postajati neurejen, nenegovan:

na starost se je začela zanemarjati

zanemarjajóč

-a -e:

posedal je po gostilnah, zanemarjajoč delo

zanemárjan

-a -o:

lotiti se do zdaj zanemarjanih problemov

to področje je bilo ves čas zanemarjano

SSKJ²

zanemárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. zanemarjen človek: očitati komu, da je zanemarjenec

SSKJ²

zanemárjenje -a s (ā)
glagolnik od zanemariti: zanemarjenje kake dolžnosti, naloge / zanemarjenje gostov / zanemarjenje pravil

SSKJ²

zanemárjenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost zanemarjenega: vzroki duhovne, kulturne zanemarjenosti; vzgojna zanemarjenost mladine / motila jih je fantova zanemarjenost; zanemarjenost stanovanja

SSKJ²

zanemarljív -a -o prid. (ī í)
publ. ki se lahko ne upošteva, spregleda: majhne, vendar ne zanemarljive toplotne izgube
● publ. dobiti zanemarljivo finančno pomoč majhno, neznatno; publ. zanemarljivo vprašanje malo pomembno, nepomembno

zanemarljívo

prisl.:

zanemarljivo majhne razlike

SSKJ²

zaneméti -ím dov., tudi zanémi (ẹ́ í)
knjiž. onemeti: po nesreči je zanemel / zanemeti od strahu / poslušalci so zanemeli ob igralčevem nastopu / petje je zanemelo utihnilo

SSKJ²

zanergáti -ám dov. (á ȃ)
nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje: zanergati nad kom / pojdi že, je zanergal

SSKJ²

zanesênec -nca m (é)
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: bil je pošten človek in zanesenec; redki zanesenci so takrat razmišljali o gradnji raket / verski zanesenec

SSKJ²

zanesenják -a m (á)
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela: v gradu so zanesenjaki uredili muzej; bil je zanesenjak z zelo naprednimi nazori; čustven, fanatičen, romantičen zanesenjak / gledališki, planinski, športni, tehnični zanesenjak

SSKJ²

zanesenjáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na zanesenjake ali zanesenjaštvo: zanesenjaški človek / zanesenjaški optimizem; naše razprave so bile preveč zanesenjaške / radi so se spominjali tistih zanesenjaških časov časov velikega navdušenja, poleta, idealizma

zanesenjáško

prisl.:

zanesenjaško potegovati se za kaj

zanesenjaško razpoložen romantik

SSKJ²

zanesenjáštvo -a s (ȃ)
lastnost zanesenjaškega človeka: kljub dozdevnemu zanesenjaštvu je zelo trezno in jasno mislil; romantično zanesenjaštvo / knjiž. delati kaj brez zanesenjaštva premišljeno, umirjeno; brez poleta, vneme

SSKJ²

zanesênost -i ž (é)
stanje zanesenega človeka: v njenem ravnanju je bilo veliko zanesenosti / čustvena, domoljubna, glasbena, ljubezenska, mladostna, romantična zanesenost / gledati kaj s tiho zanesenostjo / govoril je s preroško zanesenostjo preroškim zanosom

SSKJ²

zanesljív -a -o prid., zanesljívejši (ī í)
1. na katerega se da zanesti: zanesljiv človek, delavec; zanesljiva priča; biti zanesljiv pri delu; čustveno zanesljiv; politično ni preveč zanesljiv / zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah; zanesljiv vir informacij / imeti zanesljiv občutek, okus; zanesljiv spomin dober / ta avtomobil je trden in zanesljiv; zanesljiva tehtnica
2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
a) uresničitve, nastopa, obstajanja: napovedali so mu zanesljiv poraz, uspeh; rešiti koga zanesljive smrti gotove / iskati zanesljiv zaslužek / ti podatki bodo zanesljiva osnova za oceno; zahtevati zanesljivo nakazovanje obrokov redno, zagotovljeno
b) resničnosti, pravilnosti: zanesljivega dokaza še nimamo; zanesljiva metoda; take primerjave niso vedno zanesljive; zanesljivo merilo za kaj / zanesljiva znamenja bolezni jasna, očitna
c) varnosti, uspešnosti: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njihov položaj ni posebno zanesljiv; zanesljiva obramba proti bolezni; zanesljiva opora trdna

zanesljívo

prisl.:

počasi, toda zanesljivo izgublja

česar se loti, zanesljivo tudi izpelje

na to lahko zanesljivo računate

voziti zanesljivo

●

ekspr. njej zanesljivo ne bo verjel nikakor ne; publ. domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu; sam.: nič zanesljivega ne ve

SSKJ²

zanesljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zanesljivega: zanesljivost stražarjev; politična, pravna, strokovna zanesljivost / zagotoviti zanesljivost obratovanja / zanesljivost dokumentov, rezultatov, številk; zanesljivost znanja; stopnja zanesljivosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zanêsti -nêsem dov., zanésel zanêsla (é)
1. s svojim delovanjem povzročiti, da kaj pride kam: veter je zanesel radioaktivni oblak nad Skandinavijo; brezoseb. prah, sneg je zaneslo v vsako špranjo
// z nošenjem spraviti kaj kam z določenim namenom: zanesti ranjenca v varno zavetje / star. zanesti blago k šivilji nesti, odnesti
2. noseč premakniti en del česa v drug položaj, v drugo smer: drugi konec klopi zanesi še malo k zidu; zanesti omaro proti sebi, v levo
// z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji od prave smeri, začrtane poti: veter je zanesel balon proti severu; vodni tok ga je zanesel daleč od brega / brezoseb.: avtomobil je na spolzki cesti zaneslo; čoln je zaneslo na odprto morje; zaneslo nas je s prave smeri, vstran; v ovinku ga je zaneslo v levo; ekspr. vedno znova ga zanese pod njeno okno pride
// brezoseb. povzročiti tako oddaljitev zaradi izgube ravnotežja: zaneslo jo je in je padla
3. povzročiti tako močen čustveni odziv pri kom, da nehote naredi kaj drugače, kakor hoče, želi: jeza ga je zanesla, pa jo je udaril; navdušenje ga večkrat zanese; brezoseb. govornika je zaneslo
4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi tam, kjer prej ni bilo: pisatelj je v tedanjo književnost zanesel nov slog; zanesti razdor, strah med prijatelje / skušal je zanesti nekoliko živahnosti v pogovor vnesti / to bolezen so k nam zanesli priseljenci
5. knjiž. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanje; prevzeti: lepota in divjina sta potnike zanesli; deda je zanesel spomin na mladost / znal je vsakogar zanesti navdušiti
6. star. prizanesti: zanesi nam; ni ji zanesel nobenega udarca
● pot ga večkrat zanese v naše mesto večkrat pride; usoda ga je zanesla v tujino življenjske okoliščine so bile take, da je odšel, bival v tujini; ekspr. zaneslo ga je v kriminal začel je delati kriminalna dejanja

zanêsti se

v zvezi z na

biti prepričan, da kdo dela, ravna tako, kakor je najbolje, primerno, zaželeno:

na svoje ljudi se zanese

nanj se ni mogoče zanesti

popolnoma, ekspr. slepo, stoodstotno se zanesti na koga

pri svojem ravnanju zelo upoštevati kako lastnost, stanje: zanesti se na molčečnost, poštenost koga; preveč se je zanesel na svojo prednost / na ta avtomobil se lahko zaneseš; zanesti se na svoje noge / zanesel se je na njihovo spanje prepričan je bil, da bodo spali; niso se zanesli, da bo izpolnil obljubo verjeli / ekspr. jaz se jim ne bom klanjal, na to se lahko zaneseš

zanesèn

tudi zanešèn -êna -o

deležnik od zanesti:

biti kam zanesen

zanesen z blatom, s snegom

bila je zanesena od tega prizora

ki je v stanju (trajnejšega) močnega čustvenega odziva na kaj, zlasti pozitivnega:

zanesen pesnik

čustveno, literarno zanesen

nekritično zanesen

/ zaneseno opevanje narodnih junakov; prisl.: zaneseno ljubiti koga; zaneseno pripovedovati o načrtih

SSKJ²

zanétiti -im, tudi zanetíti in zanétiti -im dov.(ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: prižgal je vžigalico in zanetil / zanetiti ogenj / ekspr. nekdo je zanetil zažgal, povzročil požar
// knjiž. zakuriti: zanetiti v peči
2. knjiž. razvneti, spodbuditi: zanetiti spor med znanci; zanetiti upor, vstajo / zanetiti med mladimi ljubezen do domačega jezika

zanétiti se

, tudi zanetíti se in zanétiti se knjiž.

vneti se, nastati:

med narodoma se je zanetila vojna

zanéten

-a -o:

ogenj je že zaneten

SSKJ²

zanìč -- prid. (ȉ)
1. nav. ekspr. zelo slab:
a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita
b) zanič obrtnik / imeti zanič oči biti zelo slaboviden
c) taka politika je zanič
č) zanič vidljivost na cesti / imeti zanič dohodke
d) zanič novice
e) bolnik je danes zanič; vsako leto je bolj zanič
2. ki je popolnoma neprimeren za (nadaljnjo) uporabo: pralni stroj je zanič; zavreči čevlje, ki so zanič; zanič stvari odpeljati na odpad; stopnice so že zdavnaj zanič / ekspr. za vojsko je zanič nesposoben
● ekspr. nima otrok, je zanič je neploden

zanìč

prisl.:

ne godi se mu zanič

zanič živeti

SSKJ²

zaníčev -a -o prid. (ī)
nar. primorsko, v povedni rabi zanič, brez moči: biti, postati zaničev

SSKJ²

zaničeválec -lca [zaničevau̯ca] m (ȃ)
kdor zaničuje: zaničevalec drugače mislečih

SSKJ²

zaničeválen -lna -o prid.(ȃ)
ki izraža zaničevanje: zaničevalen nasmešek, pogled / zaničevalna beseda / dajati zaničevalna imena

zaničeválno

prisl.:

zaničevalno govoriti o čem

zaničevalno pogledati koga

SSKJ²

zaničevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaničevati: njihove navade so vzbujale zaničevanje; zamerili so jim zaničevanje preprostih ljudi; izraz zaničevanja in sovraštva / gledati koga z zaničevanjem zaničljivo

SSKJ²

zaničeváti -újem nedov. (á ȗ)
imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: zaničevati kmete, reveže; ljudje so ga zaničevali zaradi pijančevanja / zaničeval bi ga, če bi storil kaj takega / nekateri sloji so nekoč zaničevali slovenski jezik / ekspr. ne zaničuje vesele družbe in dobre hrane rad jo ima
● preg. kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje zaničevanje drugih izraža, kaže omejenost; preg. kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje

zaničujóč

-a -e:

ne prikrivati zaničujočega začudenja

prisl.: zaničujoče gledati koga

zaničujoče govoriti o kom

zaničeván

-a -o:

zaničevana ženska

sam.: čutiti sočutje do zaničevanih

SSKJ²

zaničljív -a -o prid.(ī í)
1. ki izraža zaničevanje: zaničljiv glas, izraz, pogled, vzdih; odgovoril mu je z zaničljivim smehom / zaničljiva beseda / zaničljiv pomen vzdevkov
2. ki zaničuje: bili so prijazni in prav nič zaničljivi

zaničljívo

prisl.:

zaničljivo govoriti o čem

zaničljivo pogledati koga

SSKJ²

zaničljívost -i ž (í)
lastnost zaničljivega: zaničljivost pogleda / zaničljivost besed / pogledal jo je z neprikrito zaničljivostjo

SSKJ²

zaníhati -am dov. (ī)
1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj: nihalo zaniha; zanihati sem in tja / gladina vode je zanihala se je dvignila in znižala
// knjiž. zagugati, zazibati: zanihati gugalnico; močno zanihati
● knjiž. zanihati z nogami zabingljati
2. spremeniti se, menjati se, zlasti glede na količino, vrednost: cene so zanihale / zaradi podražitve je naklada revije zanihala
3. knjiž. postati neodločen, omahljiv: ko je slišal novico, je za trenutek zanihal

SSKJ²

zanikálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. nikalen, negativen: zanikalen odgovor / zanikalna kritika odklonilna

zanikálno

prisl.:

zanikalno odgovoriti na vprašanje

SSKJ²

zaníkanje -a s (ȋ)
1. glagolnik od zanikati: zanikanje izjav; odločno zanikanje kake trditve / zanikanje narodnostnih pravic / zanikanje boga / zanikanje očetovstva / zanikanje življenjskih vrednot / zanikanje povedka
2. publ., v povedni rabi kar kaj zanika, odklanja: to gibanje pomeni zanikanje vsega starega

SSKJ²

zaníkati -am dov. (ȋ)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala
// nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladu
a) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je; ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal
b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal
2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati; skušal je zanikati smotrnost v naravi; zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta
// ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven
3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk; zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga
4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal; obtoženec dejanje zanika; zanikati sodelovanje s kom; vse je zanikal; zanikal je, da bi bil on to storil
// izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj
5. dov. in nedov., nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme; zanikati kako življenjsko vrednoto
6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves; nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika
● ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
♦ jezikosl. zanikati povedek izraziti ga v nikalni obliki

zanikajóč

-a -e

deležnik od zanikati:

odgovoril mu je, zanikajoč vse obtožbe

pesnikov duh, zanikajoč obdajajočo ga stvarnost

knjiž.

negativen,

odklonilen:

zanikajoč odgovor

zaníkan

-a -o:

zanikana izjava, trditev

/ zanikani povedek

SSKJ²

zanikávanje -a s (ȃ)
zanikovanje: zanikavanje izjav / zanikavanje dejstev / zanikavanje estetskih norm

SSKJ²

zanikávati -am nedov. (ȃ)
zanikovati: zanikavati kako trditev / zanikavati obstoj boga / zanikavati kak nauk / zanikavati domovinsko ljubezen

SSKJ²

zaníkniti -em dov. (í ȋ)
knjiž. ponikniti: tam reka zanikne / zaniknil je v temi izginil, izgubil se

SSKJ²

zanikoválec -lca [zanikovau̯ca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor kaj zanikuje: ta filozof je zanikovalec človekove svobodne volje / zanikovalec življenjske resničnosti / knjiž. med mladimi je bilo v tistem obdobju veliko zanikovalcev

SSKJ²

zanikoválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje: pesnikov zanikovalni odnos do življenja / zanikovalna kretnja

SSKJ²

zanikoválski -a -o [zanikovau̯ski tudi zanikovalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na zanikovalce ali zanikovalstvo: zanikovalska miselnost / pesnikov zanikovalski odnos do stvarnosti / zanikovalska narava te filozofske smeri

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zanikoválstvo -a [zanikovau̯stvo tudi zanikovalstvo] s (ȃ)
knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega: nasprotovati zanikovalstvu / pojav zanikovalstva v poeziji tistega časa

SSKJ²

zanikovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zanikovati: zanikovanje izjav / zanikovanje spoznavnih možnosti / zanikovanje družbenih norm

SSKJ²

zanikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z besedo, kretnjo izražati, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikovati nasprotnikove trditve; z glavo, s prstom je zanikovala, kar so govorili; vztrajno kaj zanikovati
// nepreh. z besedo, kretnjo izražati, da v vprašanju povedano ni v skladu
a) z resničnostjo: po vrsti so jih spraševali, če ga poznajo. Zanikovali so
b) z željo, hotenjem: spraševali so jih, če hočejo z njimi, a so zanikovali
2. izražati mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: skušali so zanikovati dejstva / zanikovati pomen, veljavnost česa / ta filozofska smer zanikuje možnost spoznanja / zanikovati obstoj boga
3. izražati mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikovati kak nauk / ta spoznanja zanikujejo njegovo teorijo
4. z besedo, s kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je zanikoval vse obdolžitve
5. nav. ekspr. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa: ti ustvarjalci so zanikovali dotedanjo slovensko kulturo / zanikovati obstoj letečih krožnikov

zanikováti se

knjiž.

nasprotovati si, izključevati se:

ta dva umetnikova pola se zanikujeta

zanikujóč

-a -e

deležnik od zanikovati:

ustvarjal je, zanikujoč vsako kritiko

vse drugačno zanikujoča ideologija

domovinska ljubezen, zanikujoča vse, kar je tujega

knjiž.

negativen,

odklonilen:

imeti zanikujoč odnos do preteklosti

prisl.: zanikujoče odgovoriti

SSKJ²

zaníkrn -a -o prid. (ī)
1. slabš. neskrben1, malomaren: fant je zanikrn; zanikrna gospodinja; nediscipliniran in zanikrn / zanikrni starši / zanikrno opravljanje službe
2. slabš. zanemarjen, umazan: neobrit, zanikrn moški / zanikrna obleka neurejena / majhen, zanikrn kraj; zanikrna gostilna
3. slabš. ničvreden, malovreden: to so zanikrni ljudje, izogibaj se jih; družiti se z zanikrnimi ženskami / kot psovka sram te bodi, paglavec zanikrni / tam raste samo zanikrno goščavje
4. nar. slabo razvit, zaostal v rasti: zanikrn otrok / zanikrna žival / zanikrna rastlina

zaníkrno

prisl.:

zanikrno opravljati delo

biti zanikrno oblečen, počesan

SSKJ²

zaníkrnež -a m (ȋ) slabš.
1. neskrben, malomaren človek: ta zanikrnež samo poležuje
2. zanemarjen, umazan človek: opozoril je zanikrneža, naj se umije in si zakrpa hlače
3. ničvreden, malovreden človek: ne zaupaj temu zanikrnežu

SSKJ²

zaníkrnik -a m (ȋ) star.
1. neskrben, malomaren človek: zaradi tega zanikrnika se je vse pokvarilo
2. zanemarjen, umazan človek: ta zanikrnik se ni niti počesal
3. ničvreden, malovreden človek: zanikrnik in malopridnež

SSKJ²

zaníkrnost -i ž (ī) slabš.
1. neskrbnost1, malomarnost: očitati učencu zanikrnost; zanikrnost pri delu / storiti kaj iz zanikrnosti
2. zanemarjenost, umazanost: zanikrnost in zapuščenost železniške postaje; nered in zanikrnost v hiši
3. ničvrednost, malovrednost: vsi poznajo njegovo zanikrnost

SSKJ²

zanímanje -a s (ȋ)
hotenje, želja:
a) vedeti, izvedeti kaj: hliniti, skrivati zanimanje za kaj / nenavaden šum je vzbudil njegovo zanimanje pozornost / poslušati koga brez zanimanja
b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: njegovo zanimanje za učne predmete se spreminja; vzbujati komu zanimanje za glasbo, tuje jezike, računalništvo / dekle je vzbudilo njegovo zanimanje / imeti, kazati veliko zanimanje za koga, kaj / delati kaj brez zanimanja; ukvarjati se s čim iz resničnega zanimanja / literarna zanimanja
c) dobiti, imeti kaj: njihovo zanimanje za parcelo / to je še povečalo njegovo zanimanje za službo
// izražanje takega hotenja, take želje: med ljudmi je, vlada veliko zanimanje za volilne rezultate / zanimanje za ta šport narašča; povečano zanimanje bralcev za kako knjigo / zanimanje kupcev za te avtomobile se je zmanjšalo / biti v središču zanimanja
● publ. dogodek je vzbudil veliko zanimanje o njem so veliko govorili, razpravljali

SSKJ²

zanímati -am nedov. (ȋ)
1. vzbujati pri kom hotenje, željo
a) vedeti, izvedeti kaj: novica ga ni zanimala; bolj ko so mu resnico prikrivali, bolj ga je zanimala / zanima me mnenje drugih o tem; zanima me, o čem sta se pogovarjala / kaj pa je hotel? Zanimalo ga je, kje je oče vprašal je
b) spoznati kaj, ukvarjati se s čim: zanima ga glasba, šah; študiral bo matematiko, ker ga zelo zanima / ta pojav, problem strokovnjake že dolgo zanima / otroka zelo zanimajo pravljice rad jih bere, posluša; zanimajo ga živali / samotar je, drugi ljudje ga ne zanimajo ne vzbujajo v njem želje imeti stike z njimi; ekspr. ženske ga ne zanimajo preveč ne vzbujajo v njem potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
c) dobiti, imeti kaj: zanima ga ta hiša, parcela / sporoči, če te ta služba še zanima / nobene druge ne mara, samo tisto dekle ga zanima
2. ekspr., navadno z nikalnico izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: tvoji razlogi me ne zanimajo; to me nič, niti malo ne zanima; ne zanima me, kaj govorijo ljudje
3. publ. tikati se česa, zadevati kaj: gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce; ti problemi zanimajo nas vse; državnika sta se pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi

zanímati se

imeti, kazati hotenje, željo

vedeti, izvedeti kaj:

zanimati se za vesti s fronte

zanimati se za vzroke nesreče

/ včeraj se je nekdo zanimal zate je povpraševal po tebi

spoznati kaj, ukvarjati se s čim:

zanimati se za filozofijo, šport

za politiko se ne zanima

/ že od malega se zanima za avtomobile

/ ti starši se premalo zanimajo za otroka premalo skrbijo zanj; ne zanima se za sosede ne želi imeti stikov z njimi

dobiti, imeti kaj:

več prosilcev se zanima za to službo, stanovanje

/ kupci se zelo zanimajo za te izdelke povprašujejo po njih

/ zanimati se za nakup zemljišča

publ.

prizadevati si, zavzemati se:

zanimati se za gradnjo nove ceste, železniške proge

zanimajóč

-a -e:

poslušal jih je, zanimajoč se za podrobnosti o dogodku

SSKJ²

zanimírati -am dov. (ȋ)
navdušiti, spodbuditi, razgibati1: igralec je občinstvo znal zanimirati in nasmejati; zanimirati učence svojim nastopom / zanimirati koga za dobrodelnost; zanimirati tečajnike z dobro voljo

SSKJ²

zanimív -a -o prid., zanimívejši (ī í)
1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje: zanimiv pogovor; zanimiv primer, problem; zanimiv roman; zanimiva predstava, tekma; zanimivo predavanje; to delo ni preveč zanimivo; tako življenje je zelo zanimivo / zanimivi kraji; park je izredno zanimiv; zanimiva pokrajina / zanimiv človek; ženska je zanimiva / zanimiv obraz; imeti zanimive oči / ekspr.: zanimiva misel duhovita, nenavadna; to je res zanimiva ugotovitev presenetljiva
2. publ. primeren, sprejemljiv: ta predlog za nas ni zanimiv / zanimive cene ugodne, primerne; njegova ponudba je zelo zanimiva vabljiva

zanimívo

prislov od zanimiv:

zanimivo pisati, pripovedovati

zanimivo urejen park

/ v povedni rabi bilo je zanimivo

v členkovni rabi

izraža začudenje, presenečenje:

zanimivo, tudi on pravi tako

sam.: izvedeti kaj zanimivega

SSKJ²

zanimívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zanimivega: zanimivost pojava; zanimivost gledališke predstave / zanimivost pokrajine / po zanimivosti je ta tekma na prvem mestu
// kar vzbuja zanimanje: ogledati si kako zanimivost; to jezero je največja zanimivost dežele / pripovedovati zanimivosti iz življenja kake osebnosti / nastop svetovnega prvaka je posebna zanimivost turnirja / filmske, turistične zanimivosti

SSKJ²

zánka -e ž (ȃ)
1. navadno z vozlom sklenjen del, kos vrvi, traku: narediti zanko; natakniti, zadrgniti, zategniti zanko okrog ročaja; spustiti zanko okoli debla; usnjena zanka; zanka iz vrvi, žice; okrasni vozel z dvema zankama
// temu podobna priprava za lovljenje živali: nastavljati zanke; ujeti srno, zajca z zanko / lov na zanko, z zanko / knjiž. metna zanka laso
// kar je temu podobno sploh: zanka na ovratniku suknjiča; ranjeno roko je nosil v zanki; mreža z gostimi zankami / pot je bila speljana v obliki zanke / libanonska zanka zloraba plačilne kartice, ki jo tat izvede s pomočjo naprave, vstavljene v režo bankomata, ki plačilno kartico zadrži in pod pretvezo pomoči uporabniku od njega pridobi še kodo PIN
2. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino; petlja: delati zanke; snemati zanke pri pletenju
3. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno ujame, dobi in mu ne more več uiti, se mu izmakniti: nasprotniku je nastavil zanko; izmuzniti se iz zanke; ujeti koga v zanko; zanke in pasti velemestnega življenja
● ekspr. z begom se je rešil iz zanke usmrtitve z obešenjem; ekspr. zadrgniti komu zanko (okrog vratu) spraviti ga v brezizhoden položaj; ekspr. padel je policiji v zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. ujeti koga v zanko prevarati, ukaniti ga; ekspr. ujel se je v lastno zanko nesreča, ki jo je pripravljal drugim, je zadela njega samega
♦ alp. stopna zanka ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju; elektr. histerezna zanka sklenjena krivulja, ki ponazarja zvezo med gostoto magnetnega pretoka in jakostjo magnetnega polja pri feromagnetnih snoveh; obrt. pobirati zanke na nogavicah popravljati sparane petlje; rač. zanka niz ukazov, ki se ponavljajo, dokler ni dosežen določen pogoj; šol. zanka element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj; šport. zanka element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi polni obrat, ne da bi spremenil smer gibanja

SSKJ²

zánkar -ja m (ȃ)
kdor lovi živali z zanko: zankar je ujel zajca; zankarja je zalotil čuvaj

SSKJ²

zánkast -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zanko: zankasta črta / zankasta tkanina
♦ obrt. zankasti šiv šiv iz zančnih vbodov

SSKJ²

zánkati -am nedov. (ȃ)
obrt. delati zankasti šiv: učiti koga zankati / zankati gumbnice obšivati z zankastim šivom

zánkan

-a -o:

zankana gumbnica

SSKJ²

zanóhtati se -am se dov. (ọ̑)
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pojavitev skeleče bolečine za nohti, v prstih zaradi mraza: bilo je tako mraz, da se mu je zanohtalo

SSKJ²

zanóhten -tna -o prid. (ọ̑)
ki je, se nahaja za nohtom: zanohtna umazanija

SSKJ²

zanóhtnica -e ž (ọ̑)
gnojno vnetje za nohtom in ob njem: imeti zanohtnico

SSKJ²

zanoréti -ím dov., zanôrel (ẹ́ í)
ekspr. v dejanju pokazati svojo nespametnost, nerazsodnost: za vsako stvar zanori / zanoreti nad kom / presneto, je zanorel zelo jezno rekel, spregovoril

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zanoríti -ím dov., zanóril (ī í)
knjiž. znoriti: s takim govorjenjem ga je čisto zanoril / lakomnost ga je zanorila

zanoríti se

zelo močno se zaljubiti:

zanoril se je vanjo

SSKJ²

zanòs -ôsa m (ȍ ó)
1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos; biti v zanosu; reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost / domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom
● knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo
2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov

SSKJ²

zanôsen -sna -o prid., zanôsnejši (ó ō)
ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: zanosen govornik; biti zanosen
// ki vsebuje, izraža tako čustveno vznemirjenost: zanosne besede; z zanosno kretnjo je pokazal proti domu / dekletova zanosna drža ponosna

zanôsno

prisl.:

zanosno govoriti, vzklikati

SSKJ²

zanosít -a -o prid. (ȋ)
zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besede

zanosíto

prisl.:

zanosito peti

SSKJ²

zanosítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost

SSKJ²

zanosíti -nósim dov. (ī ọ́)
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila
2. star. ponositi: zanositi obleko

zanóšen

-a -o:

zanošen otrok

oguljen in zanošen suknjič

SSKJ²

zanosítost -i ž (ȋ)
zastar. zanosnost, zanos: zanositost besed, čustev / prevzela ga je zanositost

SSKJ²

zanosljáti -ám dov. (á ȃ)
nosljaje reči, spregovoriti: komaj slišno je nekaj zanosljal

SSKJ²

zanôsnost -i ž (ó)
značilnost zanosnega: zanosnost besed, kretenj / poslušalce je prevzela zanosnost zanos

SSKJ²

zanóžen -žna -o prid. (ọ̄)
šport., v zvezi zanožna stoja stoja, pri kateri ima telovadec eno nogo iztegnjeno nazaj in se z njo s prsti dotika tal:

SSKJ²

zanožênje -a s (é)
glagolnik od zanožiti: prednoženje in zanoženje

SSKJ²

zanožíti -ím dov., zanóžil (ī í)
šport. dati, dvigniti nogo nazaj: prednožiti in zanožiti

zanožèn

-êna -o:

visoko zanožena noga

SSKJ²

zanóžka -e ž (ọ̑)
šport. seskok s telovadnega orodja z zanoženimi nogami: narediti zanožko

SSKJ²

zaobalíti -ím dov., zaobálil (ī í)
zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago

SSKJ²

zaobíti -ídem dov., zaobšèl zaobšlà zaobšlò tudi zaobšló (í)
hodeč za čim obiti: zaobšel je deblo in se ustavil na drugi strani / vojska je zaobšla mesto; zaobšli so deželo s severa / iz previdnosti je zaobšel nevarni kraj obšel; pren. zaobiti zakon

SSKJ²

zaobjémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑) knjiž.
1. objemati: z rokami zaobjemati kolena / s pogledom je zaobjemal ves prostor
2. zajemati: pisateljevo literarno delo zaobjema vse zvrsti besedne umetnosti / razmišljati, kaj vse zaobjema kak pojem
● knjiž. stari del mesta je nekoč zaobjemal ves ta predel zavzemal; knjiž. mesto je zaobjemalo visoko obzidje obdajalo

SSKJ²

zaobjéti -jámem dov., zaobjêmi zaobjemíte; zaobjél; nam. zaobjét in zaobjèt (ẹ́ á) knjiž.
1. objeti: zaobjeti dekle / z levico jo je zaobjel čez rame / hlebec je bil tako velik, da ga je s težavo zaobjela; zaobjeti si kolena / sobo je zaobjela svetloba
2. zajeti: pisatelj je skušal zaobjeti življenje pred vojno / teh barv spekter ne zaobjame / besede tega ne morejo zaobjeti izraziti

zaobjét

-a -o:

biti tesno zaobjet

v romanu je zaobjeto življenje slovenske vasi

SSKJ²

zaobjétje -a s (ẹ̑)
knjiž. zajetje: pisateljeva želja po spoznanju in zaobjetju življenja izseljencev / vojska je preprečila poskuse zaobjetja

SSKJ²

zaobkrožíti in zaobkróžiti -im dov. (ī ọ́)
knjiž. obkrožiti: zaobkrožiti številko

SSKJ²

zaoblačíti se -ím se dov., zaobláčil se (ī í)
knjiž. pooblačiti se: nebo se zaoblači; brezoseb. proti večeru se je zaoblačilo

zaoblačèn

-êna -o:

zaoblačeno nebo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje

zaóbliti se

ekspr.

postati obel, okrogel:

lica so se mu zaoblila

obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil

/ zaradi preobilne hrane se je zaoblil

zaóbljen

-a -o

deležnik od zaobliti:

zaobljen rob

ekspr.

obel,

okrogel:

zaobljen kamen

zaobljen ribji trup

zaobljeni vrhovi gora

zaobljena kupola cerkve

/ zaobljena krošnja dreves

/ ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada

SSKJ²

zaóbljenost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost zaobljenega: zaobljenost kamnov

SSKJ²

zaobljúba -e ž (ȗ)
1. rel. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh: veže ga zaobljuba; prekršiti zaobljubo / narediti zaobljubo / redovne, samostanske zaobljube; večne zaobljube za vse življenje; zaobljuba pokorščine, uboštva
2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaobljubo / sodniška, vojaška zaobljuba / slovesna zaobljuba
3. ekspr. trdna obljuba, trden sklep: izpolniti zaobljubo / sam pri sebi je naredil zaobljubo, da tega ne bo več storil

SSKJ²

zaobljúben -bna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na zaobljubo: zaobljubno besedilo
2. rel., um. narejen, podarjen zaradi (za)obljube: zaobljubni dar; zaobljubna podoba, sveča

SSKJ²

zaobljubíti se in zaobljúbiti se -im se dov. (ī ū)
1. rel. narediti zaobljubo: ob bolezni se je zaobljubil, da bo šel na romanje / redovnik se zaobljubi / zaobljubiti se Bogu
2. ekspr. trdno obljubiti, trdno skleniti: zaobljubil se je, star. zaobljubil je, da bo skrivnost obdržal zase

zaobljúbljen

-a -o rel., um.

narejen, podarjen zaradi (za)obljube:

zaobljubljeni dar

zaobljubljena podoba

/ zaobljubljena cerkev

SSKJ²

zaobljúbljati se -am se nedov. (ú)
1. rel. delati zaobljubo: ljudje so se ob težavah pogosto zaobljubljali
2. ekspr. trdno obljubljati: zaobljubljal se je, star. zaobljubljal je, da bo to storil

SSKJ²

zaobóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet

zaobóčiti se

dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko:

dno posode se je zaobočilo

zaobóčen

-a -o

deležnik od zaobočiti:

zaobočeno čelo

knjiž.

obokan:

zaobočeno okno

SSKJ²

zaobráčati -am nedov. (ā ȃ) zastar.
obračati: zaobračati vozila na obračališču
● zaobračati oči obračati oči

SSKJ²

zaobràt -áta m (ȁ á)
obrat1, obrnitev: zaobrat glave / telovadec je delal hitre zaobrate / nenavaden zaobrat v njegovem življenju / miselni zaobrati

SSKJ²

zaobrníti in zaobŕniti -em dov. (ī ŕ)
obrniti: zaobrniti čoln, voz; zaobrniti konja; zaobrnil (se) je in stekel nazaj / sunkovito je zaobrnil glavo se ozrl / zaobrniti krmilo v levo / zaobrniti seno / zaobrniti misli, pogovor drugam / dogajanje se je zaobrnilo v njihovo korist / nenadoma se je položaj zaobrnil; vreme se je zaobrnilo spremenilo / pri delu se zna hitro zaobrniti
● ekspr. ni vedel, kako naj zaobrne besedo, da bo prav kaj naj reče

zaobŕnjen

-a -o:

zaobrnjen pas

navzgor zaobrnjene obrvi

SSKJ²

zaobséči -séžem dov., zaobsézi zaobsézite; zaobségel zaobségla; nam. zaobséč in zaobsèč (ẹ́)
obseči: ta steber bi človek s težavo zaobsegel / s pogledom zaobseči pokrajino / publ.: avtor je skušal v razpravi zaobseči vsa dotedanja spoznanja o problemu prikazati, predstaviti; z zbirko zaobseči večino slovenske klasične književnosti zajeti; tega ni mogoče zaobseči z besedami izraziti

zaobséžen

-a -o:

problem, zaobsežen v naslovu razprave

v tem delu je zaobseženo celotno povojno obdobje

SSKJ²

zaobségati -am nedov. (ẹ̄)
publ. zajemati: dežela zaobsega več pokrajin / priročnik zaobsega vso pomembnejšo literaturo o tem problemu / roman zaobsega široko časovno obdobje opisuje, prikazuje
● publ. beseda zaobsega več pomenov ima

zaobsegajóč

-a -e:

publikacija, zaobsegajoča vse pomembnejše članke s tega področja

SSKJ²

zaodéti -dénem dov., zaodêni zaodeníte (ẹ́)
knjiž. odeti, pokriti: položil ga je v posteljo in toplo zaodel; zaodeti se z odejo / gore so se zaodele s snegom / zaodeti plašč obleči
● knjiž. kar je čutil, je težko zaodel v besede izrazil z besedami; knjiž. dogodek ga je zaodel s srečo osrečil

zaodét

-a -o:

s snegom zaodeto drevje

SSKJ²

zaodévati -am stil. -ljem nedov. (ẹ́)
knjiž. odevati, pokrivati: zaodevati otroka / čepica ji zaodeva kodraste lase

SSKJ²

zaódrje -a s (ọ̑)
gled. gledalcem nevidni prostor za kulisami: igralec je stopil v zaodrje

SSKJ²

zaódrski -a -o (ọ̄)
pridevnik od zaodrje: zaodrski prostori

SSKJ²

zaogrníti in zaogŕniti -em dov. (ī ŕ)
knjiž. pokriti, zaviti: zaogrniti koga s kožuhom; skrbno se zaogrniti

SSKJ²

zaokreníti -krénem dov. (ī ẹ́) knjiž.
1. obrniti: zaokreniti čoln; zaokreniti konja; zaokrenil se je in se vrnil / zaokreniti obraz proti vratom; zaokreniti (se) na levo / zaokreniti volan avtomobila / zaokreniti pozornost drugam
2. spremeniti, predrugačiti: zdaj je prepozno, da bi kaj zaokrenili; položaj se je zaokrenil / to doživetje je zaokrenilo njegovo ravnanje

SSKJ²

zaokrèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. obrat1: narediti zaokret / zaokret na levo

SSKJ²

zaokroglíti -ím in zaokrógliti -im dov., zaokróglil (ī í; ọ̄ ọ̑)
knjiž. narediti (bolj) okroglo: zaokrogliti izdelek

zaokroglíti se

, in zaokrógliti se

postati (bolj) okrogel:

kamni se zaokroglijo

/ ekspr. z leti se je zaokroglil

zaokrogljèn

-êna -o in zaokrógljen -a -o:

zaokrogljena postava

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaokróžati -am nedov. (ọ́)
1. delati okroglo: zaokrožati robove
2. delati, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: pri računanju je zaokrožal
♦ mat. zaokrožati na eno decimalko
3. združevati zemljišča v enoten kompleks: zaokrožati kmetijska posestva
4. delati, da kaj postane skladna celota: zaokrožati svoje znanje z dodatnim študijem / teorija zaokroža dejstva v celoto

zaokróžati se

postajati okrogel:

listi se rahlo zaokrožajo

/ ekspr. telo se mu je začelo zaokrožati

postajati skladna celota:

vedenje o teh pojavih se zaokroža

SSKJ²

zaokróženje -a s (ọ́)
glagolnik od zaokrožiti: zaokroženje robov / zaokroženje števila / zaokroženje travnikov / zaokroženje pogledov na določen čas

SSKJ²

zaokróženost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost zaokroženega: zaokroženost robov / ekspr. zaokroženost obraza / zaokroženost kakega filozofskega sistema; tematska zaokroženost posameznih poglavij zaključenost, enotnost

SSKJ²

zaokroževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati okroglo: zaokroževati robove
2. delati, da kaj postane skladna celota: vsebinsko zaokroževati svoja dela za objavo

zaokroževáti se

postajati okrogel:

listi se zaokrožujejo

/ ekspr. z leti se telo zaokrožuje

SSKJ²

zaokrožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaokrožiti: zaokrožitev robov / zaokrožitev zemljišča / vsebinska zaokrožitev pripovedi

SSKJ²

zaokrožíti in zaokróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti okroglo: zaokrožiti robove / zaokrožiti ploščo / pravilno zaokrožiti vratni izrez / zaokrožil je ustnice in zažvižgal
2. narediti, da sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane: zaokrožiti število / pog. zaokrožiti cene, račun navzdol, navzgor
3. združiti zemljišča v enoten kompleks: zaokrožiti njive, travnike / z nakupom tega zemljišča je zaokrožil svojo posest
4. narediti, da kaj postane skladna celota: s tem prispevkom je pisec zaokrožil podobo obdobja / ta stališča zaokrožijo v celoto filozofove poglede na logiko / ekspr.: vsak pripovedovalec je po svoje zaokrožil to pravljico dokončal, končal; z ugotovitvijo zaokrožiti svoje razmišljanje skleniti, zaključiti
5. knjiž. zakrožiti: odprli so okno in hladen zrak je zaokrožil po sobi / metulj je zaokrožil nad cvetom
● star. pevci so zaokrožili veselo pesem zapeli

zaokrožíti se

in zaokróžiti se

postati okrogel:

kamen se v strugi zaokroži

/ ekspr. z leti se mu je telo zaokrožilo

postati skladna celota:

z novimi spoznanji se je njihovo vedenje o vesolju zaokrožilo

●

ekspr. usta so se mu zaokrožila v nasmeh nasmehnil se je

zaokróžen

-a -o:

zaokrožen pregled slovenskega slovstva

lepo zaokrožen rob

tematsko zaokrožena poglavja zaključena

zaokroženo število

SSKJ²

zaóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. naoljiti: zaoljiti ključavnico
● knjiž. zaoljiti delovno obleko zamastiti, zamazati z oljem, maščobo
♦ teh. svečka se zaolji zaradi nepopolnega izgorevanja zmesi goriva in zraka se na njej nabere olje

zaóljen

-a -o:

zaoljena obleka

zaoljena svečka

SSKJ²

zaonegáviti -im dov. (á ȃ)
slabš., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: kaj si spet zaonegavil, da so te kaznovali

SSKJ²

zaoráti -ôrjem in -órjem dov., zaôrji zaorjíte; zaorál (á ó, ọ́)
1. začeti orati: kmetje so že zaorali / nastavil je plug in zaoral prvo brazdo
2. pri oranju zaiti kam: zaradi nepazljivosti je zaoral v ledino; predaleč si zaoral
3. ekspr. delajoč brazdi podobne zareze zapeljati se: ladja je zaorala po vodi; poškodovano letalo je zaoralo po tleh; tovornjak je zaoral v klanec
4. z oranjem spraviti pod zemljo; podorati: zaorati gnoj / zaorati strnišče
● ekspr. ubogaj, sicer bova zaorala te bom kaznoval, natepel; ekspr. na tem področju je zaoral ledino je prvi začel delati

SSKJ²

zaorávati -am nedov. (ȃ)
z oranjem spravljati pod zemljo; podoravati: zaoravati gnoj / zaoravati strnišče

SSKJ²

zaórglati -am dov. (ọ̑)
zaigrati (na) orgle: organist je glasno zaorglal

SSKJ²

zaóriti -im tudi zaôriti -im dov. (ọ̑; ō ȏ)
nav. 3. os., knjiž. razleči se, zadoneti: po dvorani je zaorila pesem; med občinstvom je zaoril smeh / brezoseb. res je, je zaorilo iz vseh grl
// zastar. glasno se oglasiti: vojaki so zaorili in zavriskali

SSKJ²

zaostajálec -lca [zaostajau̯ca tudi zaostajalca] m (ȃ)
knjiž. kdor zaostaja: priganjati zaostajalce / zaostajalec v razvoju

SSKJ²

zaostájanje -a s (ā)
glagolnik od zaostajati: zaostajanje šibkejših tekačev / zaostajanje v rasti / zaostajanje industrijske proizvodnje

SSKJ²

zaostájati -am nedov. (ā)
1. zaradi počasnejšega gibanja ostajati za določeno razdaljo za kom: otrok je utrujen, zato zaostaja; še izgubili se boste, preveč zaostajate / bolna žival zaostaja za čredo; zaostajati za skupino
2. ostajati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostajati v rasti, teži; duševno, razvojno zaostajati
3. biti po vrednosti, kakovosti za čim: prevod ne zaostaja za izvirnikom / publ. po številu avtomobilov zaostajajo za sosednjimi državami imajo jih manj kot v sosednjih državah
4. ne delati česa ob dogovorjenem času ali delati kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostajati z izpolnitvijo pogodbe; zaostajati z delom, s plačilom za pol leta
● publ. razvoj trgovske mornarice je začel zaostajati se upočasnjevati, se zmanjševati; ura zaostaja kaže manj, kot je v resnici; star. časopisi so zaostajali z novicami niso bili na tekočem

zaostajajóč

-a -e:

zaostajajoča vozila

SSKJ²

zaostálec -lca m (ȃ) knjiž.
1. kdor zaostane: v tabor so prihajali še zaostalci / zaostalec v rasti
2. nazadnjak, mračnjak: nasprotovanje zaostalca

SSKJ²

zaostálež -a m (ȃ) knjiž.
1. kdor zaostane: priganjati zaostaleže
2. nazadnjak, mračnjak: ljudje ga imajo za zaostaleža

SSKJ²

zaostáli -a -o prid. (á)
ki je zaostal: v teku zaostali sošolec / zaostali ptič / duševno zaostali otrok / v razvoju zaostali narodi; pomagati zaostalim deželam / zaostali davki
♦ šah. zaostali kmet kmet, ki glede na druge kmete, ki so se pomaknili naprej, ostane za njimi in ga ne brani drug kmet; šport. zaostala tekma tekma, ki glede na dogovorjeni čas ni odigrana ali je glede na dogovorjeni čas odigrana pozneje; sam.: njegov odpor do vsega zaostalega; prim. zaostati

SSKJ²

zaostálost -i ž (á)
stanje zaostalega: duševna, telesna zaostalost; zaostalost v rasti / odpravljati, premagovati zaostalost; ekspr. dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti / zaostalost vasi; znamenje zaostalosti; boj proti zaostalosti / gospodarska, kulturna zaostalost / očitati komu zaostalost

SSKJ²

zaostánek -nka m (ȃ)
1. razdalja, za katero kdo zaostaja: povečati, zmanjšati zaostanek; velik zaostanek / publ. na cilj je pritekel z desetimi metri zaostanka za zmagovalcem za zmagovalcem je zaostal deset metrov
2. stopnja, količina časa, za katero kdo zaostaja: zaostanek v produktivnosti je večji kot lanski; razvojni zaostanek
3. glagolnik od zaostati: nezadovoljstvo zaradi zaostanka plače
// v zvezi biti v zaostanku zaostajati: v zaostanku je za dve leti; s plačevanjem je v zaostanku
4. kar je posledica zaostajanja: odpraviti zaostanke
// neplačane plačilne obveznosti: poravnati zaostanke; davčni zaostanek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaostánkar -ja m (ȃ)
ekspr. kdor zaostane: zaostankarji v sprevodu / samo zaostankarji so še grabili steljo

SSKJ²

zaostáti -stánem dov. (á ȃ)
1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato
2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju
3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila
4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno
● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici

zaostàl

-ála -o:

v rasti zaostal otrok;

prim. zaostali

SSKJ²

zaostrênost -i ž (é)
lastnost, značilnost zaostrenega: zaostrenost konice / ekspr. zaostrenost potez / ekspr. zaostrenost družbenih nasprotij

SSKJ²

zaostrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaostriti: zaostritev kazni / zaostritev krize, spora / zaostritev boja / zaostritev mednarodnih odnosov; zaostritev ekonomskega položaja

SSKJ²

zaostríti -ím dov., zaóstril (ī í)
1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti: zaostriti konico
2. ekspr. narediti kaj strožje: zaostriti kazni, predpise; zaostriti nadzor nad čim / zaostriti merila / zaostriti glas
3. knjiž. narediti kaj bolj sposobno za sprejemanje dražljajev: življenje v naravi mu je zaostrilo čute / delo z mladimi mu je zaostrilo posluh za njihove probleme
4. ekspr. narediti kaj večje, intenzivnejše: zaostriti disciplino / zaostriti spor / zaostriti boj proti preprodajalcem mamil
5. ekspr. narediti kaj bolj napeto, težavno: to je še bolj zaostrilo odnose med njimi; pomanjkanje denarja je zaostrilo razmere v družini

zaostríti se

ekspr.

postati ožji, bolj koničast:

brada se mu je zaostrila

/ zaradi bolezni se mu je obraz zaostril

ekspr.

postati strožji:

z leti so se mu poteze zaostrile

knjiž.

postati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev:

vid se mu je zaostril

ekspr.

postati hujši, večji:

gospodarska kriza se je zaostrila

nesoglasja so se zaostrila

spor se je zaostril

ekspr.

postati bolj napet, težaven:

mednarodni položaj se je zaostril

zaostrèn

-êna -o:

zaostreni odnosi med narodi

zaostrene razmere v deželi

SSKJ²

zaostrovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaostrovati: zaostrovanje meril / zaostrovanje družbenih nasprotij; preprečiti zaostrovanje spora / zaostrovanje odnosov med državama

SSKJ²

zaostrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali
2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj
3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom

zaostrováti se

ekspr.

postajati ožji, bolj koničast:

brada se mu zaostruje

ekspr.

postajati strožji:

poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo

knjiž.

postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev:

vid se mu zaostruje

ekspr.

postajati hujši, večji:

nesoglasja se zaostrujejo

ekspr.

postajati bolj napet, težaven:

politični položaj se zaostruje

razmere se zaostrujejo

zaostrujóč

-a -e:

zaostrujoča se nasprotja med velesilami

SSKJ²

zaovínek -nka m (ȋ)
knjiž. ovinek: oster zaovinek

SSKJ²

zapacáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, da so na čem packe: zapacati zvezek; s črnilom zapacati spričevalo
// ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapacati obleko; otrok se je zapacal
● slabš. zapacati bolnika z neustreznim zdravljenjem mu povzročiti slabe posledice

zapacán

-a -o:

biti zapacan

zapacana obleka

SSKJ²

zapackáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, da so na čem packe: zapackati risbo, zvezek
// ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapackati krilo; zapackati si roke

zapackán

-a -o:

zapackana knjiga

SSKJ²

zapáčiti se -im se dov. (á ȃ)
narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: pogledal se je v ogledalo in se zapačil / ob teh besedah se je zaničljivo zapačil s takimi gubami, potezami izrazil zaničljiv odnos

SSKJ²

zapàd1 -áda m (ȁ á)
zahod: usmeriti se proti zapadu / od zapada je zapihal veter; na zapadu se je pooblačilo / publ. življenje na zapadu države

SSKJ²

zapàd2 -áda m (ȁ á)
glagolnik od zapasti, prekriti: redki zapadi snega
● star. ena od kazni je bila tudi zapad imetja odvzem

SSKJ²

zapádanje -a s (ā)
glagolnik od zapadati: zapadanje malodušnosti / zapadanje slabostim

SSKJ²

zapádati -am nedov. (ā ȃ)
1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino: sneg pogosto zapada že sredi novembra
// v večjih količinah padajoč zakrivati, prekrivati: sneg zapada ceste in travnike
2. zastar. nehote, po naključju prihajati: ves čas so zapadali v nevarne položaje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prehajanje osebka v stanje, kot ga določa samostalnik: hitro je zapadal obupu / zapadati v bedo; pogosto zapada v jezo
// izraža prehajanje osebka v dejavnost, kot jo določa samostalnik: zapadati alkoholizmu, razvratu / zapadati v pretiravanja pretiravati; zapadati v sumničenje sumničiti
4. ekon., fin. prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice, obveznosti zapadajo
● zastar. sonce zapada zahaja

zapadajóč

-a -e:

veje se šibijo pod zapadajočim snegom

zapadajoče sonce

SSKJ²

západen1 in zapáden -dna -o prid. (á; ȃ)
knjiž., v zvezi zapadno kamenje padajoče odkrušeno kamenje: zapadno kamenje je ubilo planinca

SSKJ²

zapáden2 -dna -o prid.(ȃ)
zahoden: zapadni del dežele / zapadna smer / zapadni veter / zapadni pesniki / zapadna usmerjenost zahodnjaška / zapadna Evropa

zapádno

prisl.:

zapadno od mesta

SSKJ²

zapádlost -i ž (á)
ekon., fin. lastnost zapadlega: ugotoviti zapadlost menice / rok zapadlosti / plačati terjatev ob zapadlosti roku zapadlosti

SSKJ²

zapádnik -a m (ȃ)
zahodnik: zapihal je zapadnik / zastar. zapadnik ne more razumeti mišljenja vzhodnjakov zahodnjak

SSKJ²

zapadnják -a m (á)
zahodnjak: navade zapadnjakov
♦ zgod. zapadnjak v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš zapadnjaštva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapadnjáški -a -o prid. (á)
zahodnjaški: zapadnjaška miselnost / zapadnjaška civilizacija zahodna

SSKJ²

zapadnjáštvo -a s (ȃ)
zahodnjaštvo: očitati komu zapadnjaštvo
♦ zgod. zapadnjaštvo v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za razvoj Rusije po zahodnoevropskem vzoru

SSKJ²

zapádnoevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
zahodnoevropski: zapadnoevropski narodi / zapadnoevropska umetnost

SSKJ²

zapàh -áha m (ȁ á)
priprava za zapiranje vrat, oken od znotraj s premikajočim se delom, ki se navadno v vodoravni smeri potisne v kaj: montirati zapah; zapirati vrata z zapahom; lesen, železen zapah; zapah na naoknicah / odmakniti, odriniti zapah / okna se zapirajo na zapah
● ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; ekspr. biti, sedeti za zapahi biti zaprt; ekspr. zavarovati se pred čim s sedmerimi zapahi zelo

SSKJ²

zapahljáti -ám dov. (á ȃ)
knjiž. večkrat na rahlo premakniti kaj pred čim za zmanjšanje občutka vročine: zapahljati komu obraz; zapahljati s pahljačo
// večkrat na rahlo premakniti se sem in tja: lasje so ji zapahljali v vetru

SSKJ²

zapahníti in zapáhniti -em, tudi zapáhniti -em dov. (ī á; á ā)
1. dati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahnil je in zaklenil ter odšel; z notranje strani zapahniti; zapah se sam zapahne / zapahniti okno, vrata
// s takim dejanjem narediti, da notranjost česa ni dostopna: zapahniti omaro, sobo
// star. zamašiti, zadelati: zapahniti špranje, vrzeli; odvodni jaški so se zapahnili
2. star. z močnim sunkom vreči: segel je po sulici, da bi jo zapahnil v nasprotnika / zapahniti se v boj
3. nar. povzročiti pri kom občutek sitosti, da česa ne more, ne želi več uživati: ne jej potice, ker te bo zapahnila; brezoseb. zapahnilo se mu je
● star. nenadoma se obema beseda zapahne oba umolkneta

zapahníti se

in zapáhniti se, tudi zapáhniti se

z zaprtjem vrat z zapahom onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor:

zapahnila se je v sobo in zaspala

zapáhnjen

-a -o:

tesno zapahnjene naoknice

zapahnjena okna, vrata

●

publ. vrata osrednjega gledališča so bila zanj zapahnjena niso ga sprejeli na delo v njem

SSKJ²

zapahováti -újem nedov. (á ȗ)
dajati zapah v tak položaj, da se kaj ne da odpreti: zapahoval je in zapahoval, pa ni mogel zapahniti; zapahovati vrata, okna
// s takim dejanjem delati, da notranjost česa ni dostopna: zapahovati sobo

zapahováti se

z zaprtjem vrat z zapahom onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor:

zapahovala se je v sobo, da bi imela mir

●

star. plesalcem so se pljuča zapahovala težko so dihali, postajali so zasopli

SSKJ²

zapakírati -am dov. (ȋ)
dati blago, izdelke v ovoj, škatlo, navadno zaradi zaščite, lažjega prenosa, prevoza: zapakirati knjige in jih razposlati / zapakirati in zamrzniti živila

zapakíran

-a -o:

blago je že zapakirano

SSKJ²

zapalíti in zapáliti -im, in zapáliti -im dov. (ī á; á) star.
1. zažgati: zapalili so mu hišo; zapaliti slamo / zapalil je knjigo sežgal
2. prižgati: zapaliti komu cigareto / zapaliti ogenj / zapaliti luč

zapalívši

zastar.:

zapalivši pipo, je stopil iz hiše

zapáljen

-a -o:

vas je bila med vojno zapaljena

SSKJ²

zapáriti -im dov. (á ȃ)
agr. razkužiti s paro: zapariti sod
♦ obrt. zapariti pečni prostor povzročiti, da v njem nastane para

zapárjen

-a -o:

zaparjen sod

SSKJ²

zaparkírati -am dov. (ȋ)
1. z napačnim parkiranjem onemogočiti drugemu vozilu, da bi se premaknilo, odpeljalo: nekdo mu je zaparkiral avtomobil
2. z napačnim parkiranjem narediti neprehodno, neprevozno: zaparkirati cesto, pločnik

SSKJ²

zapásti1 -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā)
1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega
// v večjih količinah padajoč
a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove
b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor
2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti
// izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake
4. ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja
5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla
6. star. postati last koga; pripasti1: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi
● star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena

zapádel

-dla -o:

plačati zapadle obroke

zapadla menica

zapadle obveznosti

zapáden

-a -o:

zapaden sneg

/ v povedni rabi vsenaokrog je bilo zapadeno

SSKJ²

zapásti2 -pásem dov. (á)
pasoč izgubiti: zapasti ovco; pes je zapasel že precej živine
● ekspr. zapasel je oči po izložbi radovedno jo je začel ogledovati

zapásti se

pasoč se zaiti:

ovca se je zapasla na njivo

med nevihto se je živina zapasla visoko v skalovje

zapásen

-a -o:

iskati zapasene ovce

SSKJ²

zapazíti in zapáziti -im dov. (ī á ȃ)
opaziti: pred hišo je zapazil neznanca; na tleh zapaziti majhen predmet; zapazil je, da se mu bliža skupina ljudi; zapaziti koga že od daleč / zapazili so, da je slabe volje / zapaziti napako; zapaziti spremembo / knjiž. mlado igralko je publika hitro zapazila postala pozorna nanjo zaradi izrednih uspehov

zapazívši

zastar.:

zapazivši, da je odšla, je pohitel za njo

zapážen

-a -o:

bil je takoj zapažen

SSKJ²

zapáž tudi zapàž -áža m (ȃ; ȁ á)
kar se namesti, pritrdi kam, da se zadelajo odprtine: zapaž pri hlevu; zapaž iz slame

SSKJ²

zapážanje -a s (á)
opažanje: zapisovati svoja zapažanja / psihološka, sociološka zapažanja / natančno zapažanje kakega pojava

SSKJ²

zapážati -am nedov. (á)
opažati: zapažati luči v daljavi / zapažali so, da postaja vedno bolj odljuden / zapažati razlike, spremembe

SSKJ²

zapážiti -im dov. (á ȃ)
1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti
2. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati

zapážen

-a -o:

s slamo zapažen svinjak

SSKJ²

zapečátenje -a s (ȃ)
glagolnik od zapečatiti: poskrbeti za zapečatenje zapuščine

SSKJ²

zapečátiti -im dov. (á ȃ)
1. dati, pritisniti pečat, zlasti za dokaz nedotaknjenosti zapore: zapečatiti pošiljko; zapečatiti stanovanje; zapečatiti zavitek z voskom / zapečatiti kuverto zalepiti; pren., ekspr. strah mu je zapečatil usta
2. ekspr. potrditi sklenitev česa: s to kretnjo sta zapečatila kupčijo / s tem golom je zapečatil poraz gostov
3. ekspr. narediti, da se kdo ne more rešiti iz kakega neprijetnega položaja: niso mu omogočili šolanja in s tem so ga zapečatili za vse življenje; z najetjem prevelikega kredita se je zapečatil
● profesor je učenca zapečatil mu z negativno oceno onemogočil napredovanje v višji razred; ekspr. s tem je zapečatil svojo usodo jo dokončno določil; pog. prijeli so ga in zapečatili za dve leti zaprli

zapečáten

-a -o:

zapečaten paket

če ne dobimo pomoči, smo zapečateni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapéček -čka m (ẹ̑)
1. nižji del ob steni na kmečki peči za ležanje, sedenje: otroci so se igrali v zapečku; legel je v topel zapeček
// sedež, vdelan v kmečko peč ob steni: sesti na zapeček; peč z dvema zapečkoma
2. ekspr. varen dom: želja po toplem zapečku / kdor hoče kaj zgodovinsko pomembnega narediti, ne sme obsedeti, ostati na zapečku doma
● ekspr. premlad je še, da bi šel, se umaknil na zapeček prepustil gospodarstvo mladim; se umaknil iz javnega delovanja; ekspr. vso vojno je prebil doma v zapečku na varnem

SSKJ²

zapéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
ki je na zapečku, za pečjo: zapečna toplota / zapečni kritik zapečkarski

SSKJ²

zapečênost -i ž (é)
lastnost, značilnost zapečenega: zapečenost kruha
● star. taka hrana povzroči zapečenost zaprtje

SSKJ²

zapêči -pêčem dov., tudi zapekó; zapêci zapecíte; zapékel zapêkla (é)
1. s pečenjem narediti, da nastane na površini rjavkasta plast, skorja: zapeči že pripravljeno jed v pečici; premalo, preveč zapeči kruh; zapeči pečenko, da nastane skorjica / pazi, da ne zapečeš potice preveč zapečeš
2. povzročiti občutek bolečine zaradi zelo velike toplote: vroče železo ga je zapeklo v dlan
3. povzročiti občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen, poper zapeče / solze so ga zapekle / oči so ga zapekle; brezoseb. v prsih ga je zapeklo
// ekspr. povzročiti duševne bolečine: izrečena beseda ga je zapekla; krivica ga je zapekla; to ga je hudo, v dno srca zapeklo
4. zapisati podatke na optično digitalno ploščo: zapeči datoteke na zgoščenko / zapeči CD, DVD
● ekspr. vest ga je zapekla dobil je neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde

zapečèn

-êna -o:

zapečen kruh

lepo zapečeno meso

/ zapečeni CD-ji

●

ekspr. zapečeni hrbti turistov temno rjavi od sončenja; star. bolnik je zapečen zaprt

SSKJ²

zapéčje -a s (ẹ̑)
knjiž. prostor ob peči, za pečjo: prostorno zapečje

SSKJ²

zapéčkar -ja m (ẹ̑) ekspr.
1. nedejaven, dóma se držeč človek: očitali so mu, da je zapečkar in nič nima; zapečkar in zaspanec
2. kdor se v svojih interesih, razgledanosti omejuje na domači kraj, domačo deželo: kulturni zapečkarji

SSKJ²

zapéčkarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zapečkarje ali zapečkarstvo: zapečkarski starci / zapečkarski kritik; zapečkarska inteligenca / zapečkarski spori / zapečkarsko stališče

SSKJ²

zapéčkarstvo -a s (ẹ̑) ekspr.
1. stanje človeka, ki je nedejaven, se drži dóma: ozmerjala je moške zaradi zapečkarstva
2. omejevanje interesov, razgledanosti na domači kraj, domačo deželo: kulturno zapečkarstvo

SSKJ²

zapéčnik -a m (ẹ̑)
zastar. zapečkar: ni hotel biti lenuh in zapečnik

SSKJ²

zapéhati1 -am dov. (ẹ̑)
knjiž. upehati: okopavanje ga je zapehalo / zapehal se je in oznojil

zapéhan

-a -o:

zapehan konjenik

ves zapehan se je ustavil

SSKJ²

zapeháti2 -ám [zapəhati] dov. (á ȃ)
knjiž. spehati2, izsuvati: zapehali so ga iz hiše

SSKJ²

zapéka -e ž (ẹ̑)
neobičajno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: vzroki, zdravljenje zapeke / kronična zapeka

SSKJ²

zapeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
večkrat slišno udariti s kopiti ob tla: konj je nemirno zapeketal
// peketaje se začeti premikati: konji so zapeketali po prašni cesti

SSKJ²

zapeljánec -nca m (á)
ekspr. kdor je zapeljan, zaveden: med prestopniki je veliko zapeljancev

SSKJ²

zapeljánost -i ž (á)
stanje zapeljanega človeka: oprostiti komu kaj zaradi njegove zapeljanosti / storiti kaj v zapeljanosti

SSKJ²

zapeljáti -péljem tudi -ám dov., zapêlji zapeljíte; zapêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca v bolnišnico; zapeljati žito v mlin; zapeljati z avtomobilom, motorjem / avtobus nas je zapeljal do središča mesta / zapeljati koga čez reko prepeljati / dvakrat ga je zapeljal okrog blokov peljal
// vozeč spraviti kam: zapeljati avtomobil v garažo; zapeljati kolo, voz pod streho
2. vozeč (vozilo) priti: zapeljal je pred hišo in potrobil; prehitro zapeljati v križišče, ovinek / ekspr. zapeljati v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo
// premikajoč se priti: avtobus je že zapeljal na postajo; vlak je zapeljal v predor
3. vozeč (vozilo) premakniti se v določeno smer, iti kam: zapeljati s parkirišča na cesto; zapeljati naprej, nazaj
4. vozeč (vozilo) navadno nenameravano, nehote spremeniti smer premikanja: pri srečanju je voznik zapeljal s ceste; zapeljati preveč v desno / smučar je zapeljal vstran in ustavil
5. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: vsak dan jo zapelje na sprehod; večkrat jo zapelje v kino
6. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga h kraji, v zločin; zapeljati koga s slabim zgledom; zapeljati koga, da kaj ukrade / bogastvo ga je zapeljalo, da je začel lahkomiselno živeti; brezoseb. včasih ga je zapeljalo, da se je napil / ne da se zapeljati
// ekspr. narediti, povzročiti, da ima kdo zmotno mnenje o čem: njen videz ga je zapeljal, da jo je imel že za zdravo
// ekspr., navadno v zvezi z v narediti, povzročiti, da kdo pride v kako stanje: zapeljati koga v skušnjavo, zmoto / zapeljal ga je na napačno misel povzročil, da je napačno mislil
7. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: zapeljati koga s svojo lepoto / njene oči so ga zapeljale
// navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljal jo je, potem pa zapustil; zapeljati komu dekle
● ekspr. s tem so hoteli upornike zapeljati prevarati, ukaniti; ekspr. zapeljati koga na kriva pota povzročiti, da kdo začne ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli govoriti o vsem tem preveč časa, prostora bi porabili
♦ rel. zapeljati koga v greh

zapeljáti se

s prevoznim sredstvom iti:

zapeljati se z avtobusom, vlakom na morje

●

ekspr. padel je in se zapeljal po bregu navzdol zdrsnil; ekspr. krokar se je zapeljal nad ovcami poletel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili

zapelján

-a -o:

zapeljan človek

otrok je bil zapeljan

biti zapeljan v krajo

zapeljano dekle

SSKJ²

zapeljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od zapeljati: zapeljava vozila čez sredino cestišča / zapeljava mladoletnikov v zločin

SSKJ²

zapeljávati -am nedov. (ȃ)
1. s prevoznim sredstvom spravljati kam; voziti: zapeljavati ranjence v bolnišnico
// vozeč spravljati kam: ob dežju so zapeljavali vozove v kolnico
2. zapeljevati: očitali so mu, da zapeljava ljudi / zapeljavati dekleta

SSKJ²

zapeljeválec -lca [zapeljevau̯ca tudi zapeljevalca] m (ȃ)
ekspr. kdor koga zapeljuje: zapeljevalec mladine / zapeljevalec deklet

SSKJ²

zapeljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zapeljevanje: zapeljevalna spretnost / zapeljevalen prizor v drami

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zapeljevati: zapeljevanje h kraji / zapeljevanje deklet

SSKJ²

zapeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride v kako stanje: okoliščine so ga zapeljevale v skušnjavo, da bi dogajanje spreminjal / bogastvo ga je zapeljevalo v lahkomiselnost
// ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo kaj naredi sploh: s svojimi šalami je zapeljeval ljudi v smeh / tišina ga je zapeljevala v samogovor
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: zapeljevati koga s svojo lepoto; zapeljevati koga brez uspeha
// prizadevati si navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos: zapeljevati neizkušeno dekle; zapeljevati komu ženo

SSKJ²

zapeljív -a -o prid., zapeljívejši (ī í)
1. s katerim si kdo prizadeva pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: pogledala ga je z zapeljivim smehljajem; ekspr. metati komu zapeljive poglede; zapeljive besede, kretnje
// ki vzbuja ljubezensko vznemirjenost: zelo je zapeljiva; zapeljivo dekle / zapeljive ustnice; zapeljive oči
2. ekspr. zelo zanimiv, privlačen: zapeljiva knjiga / zapeljiva ponudba, priložnost zelo ugodna, primerna / zapeljiva jed

zapeljívo

prisl.:

kruh je zapeljivo dišal

zapeljivo se smehljati

sam.: na njej je nekaj zapeljivega

SSKJ²

zapeljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor koga zapelje, zapeljuje: upreti se zapeljivcem; zapeljivec mladine / njen zapeljivec jo je zapustil; zapeljivec deklet

SSKJ²

zapeljívka -e ž (ȋ)
ženska, ki koga zapelje, zapeljuje: izogibati se pretkani zapeljivki / dekle je prava zapeljivka; čari zapeljivke

SSKJ²

zapeljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zapeljivega: očarala ga je s svojo zapeljivostjo / zapeljivost njenega glasu / zapeljivost bogastva
// ekspr. zanimiva, privlačna stvar: zapeljivosti življenja

SSKJ²

zapénec -nca m (ẹ̄)
priprava za zapenjanje oblačil, sestavljena iz kaveljčka in zanke: prišiti zapenec; krilo, zapeto z zapencem; zapenci, pritiskači in gumbi

SSKJ²

zapéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti nastanek pen na tekočini: ladja je zapenila vodo

zapéniti se

postati penast:

vino se pri odpiranju zapeni

stresel je steklenico, da se je žganje zapenilo

ekspr. peneč se pljusniti, steči: morski valovi so se zapenili preko krova

postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni:

bolnik se je zapenil

/ omedlel je in usta so se mu zapenila

/ konj se je zapenil od napora

zapénjen

-a -o:

zapenjeni valovi

SSKJ²

zapenjáča -e ž (á)
knjiž. zavorna veriga: zapenjača se je pretrgala; zavreti kolo z zapenjačo

SSKJ²

zapénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zapenjati: odpenjanje in zapenjanje gumbov / zapenjanje obleke, plašča / enoredno ali enovrstno zapenjanje z gumbi v eni vrsti / z zaščitenimi kolesi preprečiti zapenjanje vzporedno vozečih vozil

SSKJ²

zapénjati -am nedov. (ẹ̑)
dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapenjati gumbe, zaponke
// delati, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapenjati plašč; zapenjati si bluzo
// pripenjati: zapenjati vagone; zapenjati si smučke

zapénjati se

imeti kje zlasti gumbe za zapenjanje:

obleka se zapenja zadaj

/ krilo se zapenja z zadrgo ima za zapenjanje zadrgo

prihajati z delom na razmeroma oster, koničast predmet:

obleka se ji je zapenjala ob trnje

/ vozovi so se zapenjali drug v drugega

SSKJ²

zapentljáti -ám dov. (á ȃ)
1. zavezati v pentljo: zapentljati trak, vezalke / ekspr. poskušal je razvozlati vrv, ki jo je prej zapentljal zavozlal
2. ekspr. zaplesti, zamotati: zapentljati štreno / zapentljati problem; česar se loti, vse zapentlja

zapentljáti se

slabš.

začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo:

zapentljal se je s čudnimi ljudmi

priti v ljubezenski odnos s kom:

zapentljal se je s sodelavko

zapentlján

-a -o:

lepo zapentljani trakovi

SSKJ²

zapériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. zapičiti, zabosti: zaperiti sulico v koga, kaj
● knjiž. zaperiti oči v koga zapičiti oči v koga

SSKJ²

zapésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zapestje: zapestni sklep; zapestna kost / zapestni trak ročne ure / zapestni gumb gumbu podobna priprava za zapenjanje zapestnikov zlasti pri moški srajci; zapestni ščitnik povoj za zavarovanje in utrditev zapestnega sklepa

SSKJ²

zapéstje -a s (ẹ̑)
del roke med dlanjo in podlaktom: podrgniti si zapestje; prijel ga je za zapestja in ga potegnil k sebi; potisniti roko do zapestja v torbo; pregibati roko v zapestju; obvezano zapestje; verižica okrog zapestja

SSKJ²

zapéstnica -e ž (ẹ̑)
1. okrasni predmet za okrog zapestja: nositi, podariti zapestnico; zlata zapestnica; zapestnica iz granatov; zapestnica in uhani
2. anat. vsaka od osmih kosti v zapestju: prstnice, dlančnice in zapestnice
3. mn., ekspr. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov; lisice2: policist mu je nadel zapestnice; sledovi zapestnic na rokah
4. nav. mn., knjiž. zapestnik, manšeta: s čipkami obrobljene zapestnice / srajca s poškrobljenimi, trdimi zapestnicami
● knjiž. uporabljati pri delu v mrazu zapestnice brezpalčne rokavice; knjiž. pogledala je na svojo zapestnico, koliko je ura na zapestnico z uro

SSKJ²

zapéstnik -a m (ẹ̑) nav. mn.
1. spodnji del rokava pri moški srajci, ženski srajčni obleki in bluzi: natančno zlikati ovratnik in zapestnike; obrabljeni robovi zapestnikov; srajca s trdimi zapestniki / desni zapestnik
// posebno oblikovan spodnji del rokava sploh: usnjen suknjič s pletenim ovratnikom in zapestniki; plašč s širokimi zapestniki
// nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki, ki se nosi na zapestju: izdelovati zapestnike; nositi zapestnike
2. knjiž. rokavica, ki je brez prstov; brezpalčna rokavica: splesti zapestnike za zimo
● knjiž. natakniti jetniku zapestnike lisice; zlati zapestniki zapestni gumbi; rokavice s podaljšanimi zapestniki zavihi

SSKJ²

zapétež -a m (ẹ̑)
ekspr. nedostopen, nepriljuden človek: osamljenost zapetežev

SSKJ²

zapéti1 -pnèm dov., zapél; nam. zapét in zapèt (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapeti gumb, zaponko / zapeti zadrgo
// narediti, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapeti jermen, pas; zapeti plašč; zapeti si čevlje, suknjič / zapela je otroka in ga zavila v plet; vstal je in se zapel
// pripeti1: zapeti psa na jermen; zapeti se na vrtiljaku
2. prijeti kaj s kakim predmetom tako, da ostri del prodre vanj: zapeti plavajoč predmet s kavljem; zapel je trščico s šivanko in jo izvlekel
♦ rib. zapeti ribo povzročiti, da se ji trnek zatakne v ustih; voj. zapeti pištolo, puško dati zapono v tak položaj, da se pištola, puška ne more sprožiti

zapéti se

priti z delom na razmeroma oster, koničast predmet:

srajca se mu je zapela za vejo

/ zapel se je ob živo mejo in padel

●

ekspr. zakaj ste se vsi tako zapeli postali nedostopni, nepriljudni

zapét

-a -o

deležnik od zapeti:

zapet gumb

zapet ovratnik, plašč

do vratu zapeta bluza

ekspr.

nedostopen,

nepriljuden:

zapet človek

biti preveč, zelo zapet

/ sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni; hladno, zapeto vedenje; prisl.: zapeto se držati; zapeto gledati, odgovarjati

SSKJ²

zapéti2 -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó)
1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti
// preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi
♦ glasb. zapeti lestvico, melodijo
2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja
3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti
4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed
// reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel
5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel
// ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni
// izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati
● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel

zapét

-a -o:

zapeta beseda

zapeta pesem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapetljáj -a m (ȃ)
zaplet: tekmovanje je potekalo brez zapetljajev / gospodarski, politični zapetljaji

SSKJ²

zapetljáti -ám dov. (á ȃ)
zapentljati: zapetljati trak / to je ves položaj še bolj zapetljalo zapletlo, zamotalo

SSKJ²

zapétnik -a m (ẹ̑)
zastar. opetnik: visok zapetnik

SSKJ²

zapétost -i ž (ẹ̑)
1. stanje zapetega: zapetost gumbov
2. ekspr. nedostopnost, nepriljudnost: zaradi zapetosti je precej osamljen; zapetost in molčečnost / zapetost njegovega vedenja

SSKJ²

zapetpedíkati -am dov. (ȋ)
oglasiti se z glasom petpedi: prepelica zapetpedika

SSKJ²

zapháti -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ)
1. zastar. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj gosto, trdno; nabiti: zaphati ilovico
2. nar. zatlačiti, zapolniti: zaphati odprtino z listjem / veter je zaphal razpoko s snegom

zaphán

-a -o:

z glino zaphane reže

SSKJ²

zapíčiti -im dov. (í ȋ)
s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapičiti konico šestila v list in narediti krog; zapičiti kol globoko v tla; zapičiti vilice v meso; pri šivanju si zapičiti iglo v prst / ekspr.: jezno mu je zapičila nohte v obraz zasadila; zapičila je prst v vzhajano testo; zapičiti biku sulico v tilnik zabosti
// s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: po šivanju zapičiti igle v blazinico; iti na njivo zapičit prekle
● ekspr. zapičiti oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga; ekspr. zapičiti si kaj v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti

zapíčiti se

s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati:

kopje se je zapičilo v tla

trn se mu je zapičil v peto

/ vrženi nož se je zapičil v vrata zasadil; pren., ekspr. njene besede so se mu zapičile v srce; ta misel se mu je zapičila v glavo

ekspr.,

v zvezi z v

vsestransko, natančno pregledati, proučiti:

carinik se je zapičil v njegovo prtljago

v vsako stvar se zapiči

zapičil se je v nekatere formulacije v članku

/ zapičil se je vanj zaradi slabega izražanja

z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zapičiti se v raziskovalno delo / zapičil se je v poezijo; zapičiti se v kak problem

●

ekspr. ta stvar se mu je zapičila v oči jo je najprej, najbolj opazil; ekspr. to se mu je zapičilo v spomin si je zapomnil; ekspr. zapičil se je v nasproti vozeče vozilo trčil je; ekspr. zapiči se v vsako žensko jo vsiljivo ogovori

zapíčen

-a -o:

v tla zapičen kol

v tnalo zapičena sekira

SSKJ²

zápih1 -a m (ā)
nar. zamet2: Vetrovi zanašajo sneg in po cestah so zapihi. (M. Kranjec)

SSKJ²

zapíh2 -a m (ȋ)
sunek (vetra): burja je ob prvem zapihu zlomila loputo vetrnice

SSKJ²

zapíhati -am dov., tudi zapihájte; tudi zapihála (í)
1. nav. 3. os. začeti pihati: burja je zapihala; hladen veter je zapihal; brezoseb. zunaj je zapihalo
2. večkrat iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: zapihati v dlan / zapihati skozi nos, zobe
3. s pihanjem izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: lisjak je zapihal; mačka je zapihala; jezno zapihati
// ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: ženske so užaljeno zapihale; zapihala je kakor mačka / zapihati od jeze / tiho bodi, je razdraženo zapihal
● ekspr. zapihal je drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. zapihali so bolj ugodni vetrovi razmere, okoliščine so postale bolj ugodne

SSKJ²

zapihljáti -ám dov. (á ȃ)
rahlo zapihati: zapihljale so jesenske sapice

SSKJ²

zapijánčiti se -im se dov. (á ȃ)
zastar. zapiti se: popolnoma se je zapijančil

SSKJ²

zapíjati -am nedov. (í)
s pitjem alkoholne pijače zapravljati: s prijatelji zapija težko zaslužen denar; zapijali so, kar so zaslužili
● ekspr. zapijala sta svojo nesrečo s pitjem alkoholne pijače jo skušala pozabiti

zapíjati se

zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postajati pijan:

večer za večerom se je zapijal

pogosto se zapija s prijatelji

postajati pijanec: počasi se je zapijal; vedno bolj se zapija

SSKJ²

zapík -a m (ȋ)
1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim: priteči do zapika; ta vogal je zapik / zapik, je zavpil, ko je pritekel k drevesu kot vzklik izraža, da se koga ne sme ujeti / pusti ga, je zapik v položaju, ko se ga ne sme loviti
2. v medmetni rabi izraža odločenost, da se kaj preneha: zapik, to me ne skrbi več / zapik, ne prepirajta se
// navadno v zvezi z in izraža odločnost, nepopustljivost: moja žena bo, in zapik; zapik, lažeš; tako je, kot pravim, in zapik
● ekspr. kmalu bo vsemu zapik kmalu bo vsega konec; ekspr. narediti čemu zapik povzročiti, da kaj preneha

SSKJ²

zapíkati -am nedov. (ȋ)
zapikovati: zapikati palico v tla

SSKJ²

zapikávati -am nedov. (ȃ)
zapikovati: zapikavati palico v tla / krogle se zapikavajo v zid / zapikavati se v koga

SSKJ²

zapikováti -újem nedov. (á ȗ)
s sunkom, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapikovati iglo v tkanino / ekspr. zapikovati prste v kruh
// s sunkom, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zapikovati mandeljne v torto
● ekspr. zapikovati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledovati koga

zapikováti se

s koničastim delom prodirati v kaj in tam ostajati:

puščice so se zapikovale v tarčo

ekspr.,

v zvezi z v

vsestransko, natančno pregledovati, proučevati:

zapikovali so se v vsako njegovo izjavo

/ rad se zapikuje v ljudi

/ kaj se zapikuješ v njegove stvari vsiljivo vmešavaš

●

ekspr. zapikoval se je v dekleta jih vsiljivo ogovarjal

SSKJ²

zapíliti -im dov. (í ȋ)
s piljenjem narediti, izoblikovati v kaj: zapiliti utor v kovinsko ploščo / zapiliti zarezo s pilo
// nepravilno izpiliti, opiliti: zapiliti ključ

SSKJ²

zapiráč -a m (á)
1. priprava za zapiranje česa; zapiralo: okenski zapirač; zapirač pri ročni torbici / zapirač vode; zapirač za plin
2. del strelnega orožja za zapiranje, polnjenje strelne cevi; zaklep: deli zapirača; kovinski zvok zapirača

SSKJ²

zapirálec -lca [zapirau̯ca tudi zapiralca] m (ȃ)
delavec, ki kaj zapira: zapiralec konzerv

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapirálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zapiranje: zapiralni mehanizem dežnika / zapiralni čas
♦ teh. zapiralna loputa

SSKJ²

zapirálka -e [zapirau̯ka tudi zapiralka] ž (ȃ)
1. anat. krožna mišica, ki zapira odprtino; sfinkter: zapiralka zadnjika / mišica zapiralka
2. bot. vsaka od dveh celic, ki s spreminjajočo se obliko zapirata, odpirata listno režo: zapiralki ob listni reži / celica zapiralka

SSKJ²

zapirálnik -a m (ȃ)
priprava, s katero se kaj zapira: zapiralnik konzerv; zapiralnik za steklenice

SSKJ²

zapirálo -a s (á)
priprava za zapiranje česa: okensko zapiralo; zapiralo za vrata; ročica, zob zapirala / pipe in druga zapirala

SSKJ²

zapíranje -a s (ī)
glagolnik od zapirati: težavno zapiranje vrat / zapiranje steklenic; neprodušno zapiranje posode / odpiranje in zapiranje oči / zapiranje ventila / zapiranje napredno mislečih ljudi / vsakodnevno zapiranje trgovin / zapiranje rudnikov / zapiranje delovnih organizacij pred strokovnjaki / zapiranje cveta

SSKJ²

zapírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata
b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe
// z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati
2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta
// delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik
3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo
// na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo
4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev
5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje
6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete
// delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe
7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča
// delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
♦ ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem
8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe
9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet
// publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje
10. povzročati neobičajno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
● prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati

zapírati se

s prislovnim določilom

biti pri zapiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo:

vrata se zapirajo od zunaj

/ okno se dobro zapira prilega

prihajati v tak položaj, da ni mogoč prehod, vstop ali izstop:

vrata se zapirajo sama od sebe

biti v stanju, ko deli prihajajo tesno drug k drugemu:

cvetovi se zvečer zapirajo

z zaprtjem vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor:

zapira se v sobo

ekspr.

postajati zadržan, nezaupljiv:

po razočaranju se je čedalje bolj zapiral pred ljudmi

/ posamezni sloji so se zapirali vase omejevali so stike z drugimi

●

ekspr. oči se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; publ. organizacije se zapirajo v svoje kroge imajo čedalje manj stikov z drugimi; voda se mu zapira ima težave z odvajanjem seča

♦

med. rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj

zapiráje

zapiraje vrata, je še govorila

zapirajóč

-a -e:

hrib, zapirajoč dolino

zapirajoča se vrata

SSKJ²

zapírica -e ž (ȋ)
knjiž. priprava za zapiranje oken, vrat: zapirica za okno

SSKJ²

zapírnica -e ž (ȋ)
1. knjiž. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; šarnir: povezati plošče z zapirnicami
2. nar. severozahodno preprosta vrata, zapora: odriniti zapirnico in stopiti v stajo

SSKJ²

zapís -a m (ȋ)
1. kar je zapisano: prebrati zapis; razbrati iz zapisa; najstarejši ohranjeni zapisi; to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi / kataložni zapis ki strnjeno predstavlja podatke o publikaciji v skladu s pravili za katalogizacijo
// kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis
// navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis
2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem; objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis
// navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku
3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora; zapis črke, števila s svinčnikom; zapis dogodkov, misli, vtisov; zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek / naprave za zapis potresnih sunkov
● sestaviti zapis imen seznam, spisek
♦ jezikosl. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset; rač. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij

SSKJ²

zapisánje -a s (ȃ)
knjiž. zapis: pokazati komu svoje zapisanje / zapisanje česa v kamen

SSKJ²

zapísati in zapisáti -píšem dov., zapíšite (í á í)
1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: kdo je prvi zapisal to besedo; zapisati izjavo, misli koga; zapisati podatke v beležnico; vse si je skrbno, sproti zapisal / zapisal je dosti ljudskih pesmi zbral v pisni obliki / zdravnik mu je zapisal dieto predpisal; pod besedilo je zapisal svoje ime se je podpisal; zapisati zvok na magnetofonski trak posneti; zapisati podatke na DVD
// napisati: zapiši veliki B; zapisati število z besedo, s številko; zapisati opombo na rob / zapisati s kredo, svinčnikom / vse to sem ti zapisal v pismu / zapisati oceno knjige
// prikazati s črtami, pikami: zapisati potresni sunek; z aparatom zapisati utripanje srca
2. napisati kam ime, osebne podatke koga s kakim namenom: policist ga je ustavil in zapisal; zapisati voznika
3. navadno z dajalnikom v oporoki določiti koga za dediča: zapisati komu hišo, zemljišče / zapisati komu kot v hiši v kmečkem okolju izgovoriti; premoženje je zapisal nanjo prepisal / v oporoki mu je zapisal posestvo
4. star. vpisati, včlaniti: zapisati koga k planincem; zapisati otroka v šolo / zapisati se med protestante postati protestant; prostovoljno se zapisati na vojsko, v vojake prijaviti
5. knjiž. vstaviti, vnesti: zapisati kaj v seznam / učenca so zapisali v posebno skupino uvrstili
6. ekspr. narediti, odločiti, da je kdo deležen česa neprijetnega, hudega: zapisati koga pomanjkanju, pozabi, uničenju / zapisati koga smrti
● ekspr. čas vselej zapiše pravično sodbo po daljšem času se pokaže resnična vrednost česa; ekspr. svoje življenje je zapisal glasbi posvetil; ekspr. to zapiši na svoj račun tega si sam kriv; ekspr. to si zapiši v spomin, srce si zapomni; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano, se bo hitro pozabilo; nižje pog. kam pa je to za zapisati izraža začudenje, presenečenje nad čim
♦ jezikosl. zapisati prislov narazen, skupaj; šah. zapisati potezo; šol. zapisati učenca v dnevnik

zapísati se

in zapisáti se

nehote napisati kaj:

te besede so se mu zapisale

/ na tem mestu se je zapisal se je zmotil

ekspr.

začeti se ukvarjati s čim:

zapisati se filmu, politiki

zapisati se filozofiji

/ zapisati se plezanju, smučanju

začeti sodelovati s kom v čem negativnem zlasti zaradi koristi: zapisati se okupatorju

●

ekspr. z vso dušo se je zapisal revolucionarnemu gibanju je postal navdušen pristaš revolucionarnega gibanja; ekspr. zapisati se hudiču odločiti se za slaba dejanja; knjiž. ob popisu se je zapisal za Slovenca izrekel; ta misel se mu je zapisala v možgane vtisnila; ekspr. zapisal se je v slovensko poezijo napisal je pomembne slovenske pesmi; ekspr. igralka se je s to vlogo gledalcem zapisala v spomin po tej vlogi so si jo zapomnili

zapísan

-a -o:

biti zapisan gledališču, znanosti

biti zapisan propadu

zapisane misli koga

premoženje je zapisano na sina

imeti kaj zapisano po očetu

vse povedano je natančno zapisano

tako je, star. stoji zapisano v knjigah

●

ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. njegovo ime bo zapisano v zgodovini zelo je pomemben; ekspr. zapisana je v njegovem srcu rad jo ima; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nikjer ni zapisano, da tako mora biti ni nujno; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem

♦

jezikosl. zapisani jezik jezik, ki je uresničen s pisavo; pravn. zapisano pravo pravo, katerega besedila obstajajo v pisni obliki; sam.: dodati kaj k zapisanemu

SSKJ²

zapisávati -am nedov. (ȃ)
star. zapisovati: zapisavati dogodke v dnevnik / zapisavati zdravila predpisovati

SSKJ²

zapísek -ska m (ȋ)
1. nav. mn. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: brati pisateljeve zapiske; v zapiskih opisati kaj; zapiski iz vojnih let / dnevniški, popotni, spominski zapiski
2. zapis: zapisek izjav prič; doba prvih zapiskov / zapisek na robu opomba, pripis; govoriti brez zapiskov pisne priprave / rokopisni, stenografski zapisek
3. mn. sproti nastali zapis posredovane učne snovi: učiti se po zapiskih; imeti urejene zapiske / na predavanjih si delati zapiske
● sestaviti zapisek z imeni prisotnih spisek, seznam
♦ šol. anekdotski zapisek sprotno učiteljevo zapisovanje opažanj o vedênju posameznega učenca; zapiski o uspehih učencev pisno izraženo učiteljevo mnenje o napredovanju in uspehih učencev

SSKJ²

zapísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zapis: zapisna oblika / zapisna knjižica knjižica z zapiski

SSKJ²

zapískati -am dov., tudi zapiskála (í)
1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: pastir je zapiskal lepo melodijo / zapiskati na rog, v rog zatrobiti / zapiskati na piščalko
// dati zvočni signal s piščalko: policist je dvakrat zapiskal / preh. sodnik je zapiskal konec igre
2. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročiti visok, oster glas, visoke, ostre glasove: zapiskati na prste; zapiskati v cevko / burja je zapiskala; zapiskal je močen severni veter
3. dati visok, oster glas, visoke, ostre glasove: lokomotiva, parnik zapiska; sirena zapiska; brezoseb.: v prsih mu je zapiskalo; po zraku je zabobnelo in zapiskalo
// oglasiti se s takimi glasovi: gams zapiska / zapiskati jerebom jih poklicati na tak način
// ekspr. reči z visokim, ostrim glasom: od jeze je kar zapiskala / glas mu je zapiskal je postal neprijetno visok, oster
♦ lov. zapiskati jereba povzročiti, da se jereb zaradi napačnega vabljenja ne odzove na klic

SSKJ²

zapisljív -a -o prid. (ī í)
1. na katerega se lahko zapišejo digitalni podatki: zapisljiv CD, nosilec; enkrat, ponovno zapisljiv medij; zapisljiva plošča DVD
2. ki se da zapisati: to ime je lahko izgovorljivo in zapisljivo

SSKJ²

zapísnica -e ž (ȋ)
knjiž. beležnica: vzeti zapisnico iz žepa; zapisati si kaj v zapisnico

SSKJ²

zapísničarka -e ž (ȋ)
zapisnikarica: izvoliti delovno predsedstvo in zapisničarko

SSKJ²

zapísnik -a m (ȋ)
1. sprotni uradni zapis o poteku kakega uradnega dogodka, sestanka: narediti, sestaviti zapisnik o čem; pisati zapisnik na sestanku; podpisati zapisnik; prebrati zapisnik; vnesti, zapisati kaj v zapisnik; zapisnik seje; zapisnik o volitvah; overovatelj zapisnika / pritožiti se na zapisnik; izjave očividcev so prišle v zapisnik / dobesedni zapisnik ki vsebuje dobesedne izjave udeležencev v (uradnem) postopku; cenilni zapisnik o opravljeni cenitvi; magnetofonski zapisnik ki je posnet na magnetofonski trak; simultani zapisnik ki se sestavlja, piše sproti
♦ med. obdukcijski zapisnik; pravn. zapisnik o obravnavi, razpravi; šol. zapisnik o zaključnem izpitu
// list, listi s takim zapisom: dati zapisnik komu v roke; vzeti zapisnik iz mape
2. zastar. seznam, spisek: sestaviti zapisnik dedičev, učencev
3. zastar. beležnica: vzeti zapisnik iz žepa; zapisati ime v zapisnik

SSKJ²

zapísnikar -ja m (ȋ)
kdor piše zapisnik: določiti koga za zapisnikarja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapísnikarica -e ž (ȋ)
ženska, ki piše zapisnik: na sestanku je bila zapisnikarica

SSKJ²

zapísniški -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na zapisnik: zapisniška oblika / zapisniške opombe

zapísniško

prisl.:

volilna komisija je preštela glasovnice in zapisniško ugotovila rezultate glasovanja

zapisniško zaslišati

zapisniško dokumentiran, potrjen

SSKJ²

zapisoválec -lca [zapisovau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj zapisuje: zapisovalec pogovora; napake zapisovalcev / zapisovalec ljudskih pesmi

SSKJ²

zapisoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki se uporablja za zapisovanje: zapisovalna naprava

SSKJ²

zapisoválka -e [zapisovau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj zapisuje: zapisovalka besedila; zapisovalka poslanskih razprav / zapisovalka ljudskega izročila

SSKJ²

zapisoválnik -a m (ȃ)
1. teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin: zapisovalnik jakosti zvoka; zapisovalnik potresnih sunkov
2. naprava za lasersko zapisovanje podatkov na zgoščenko, devede: vgrajeni, zunanji zapisovalnik; izdelovalci zapisovalnikov

SSKJ²

zapisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zapisovati: zapisovanje dogodkov; zapisovanje misli, podatkov / zapisovanje ljudskih pesmi / zapisovanje filmskega prizora prenašanje na filmski trak; zapisovanje zvoka na magnetofonski trak snemanje / zapisovanje imen z veliko začetnico pisanje / naprava za zapisovanje zračnega pritiska / zapisovanje v šolo vpisovanje
♦ elektr. magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; etn. iti k zapisovanju nekdaj iti sklenit ženitno pogodbo; jezikosl. zapisovanje intonacij

SSKJ²

zapisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pisanjem dajati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: zapisovati neznane besede, imena krajev; zapisovati opombe v zvezek; natančno, sproti si je zapisoval njihove želje / zapisovati ljudske pesmi zbirati v pisni obliki / zdravnik zapisuje zdravila predpisuje / zapisovati glasbo na magnetofonski trak snemati
// pisati: besede zapisujte z velikimi črkami; zapisovati pomožne račune na desno stran table
♦ jezikosl. zapisovati govor kakega kraja
2. delati, da se digitalni podatki shranijo na nosilcu podatkov: zapisovati podatke na DVD; dostopi do strežnika se zapisujejo v dnevniško datoteko
3. prikazovati s črtami, pikami: naprava zapisuje potresne sunke na papirnat trak
4. star. vpisovati, včlanjevati: zapisovati otroke med planince, v šolo
● knjiž. naše slikarstvo zapisuje vidne uspehe ima, dosega; knjiž. zapisovati stroške knjižiti

zapisujóč

-a -e:

poslušal je, zapisujoč si njegove besede

zapisujoča merilna priprava

SSKJ²

zapítek -tka m (ȋ)
znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo: plačati, poravnati zapitek / imeti dovolj denarja za zapitek

SSKJ²

zapíti -píjem dov. (í)
s pitjem alkoholne pijače zapraviti: zapil je ves denar, vse premoženje; nekaj dni dela, potem pa vse zapije / ekspr.: pamet zapiti; zdravje zapiti s pitjem alkoholne pijače si ga uničiti
// ekspr. s pogostitvijo s pijačo proslaviti: zapiti izpit; zapiti rojstvo otroka

zapíti se

ekspr.

zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postati pijan:

šel je v gostilno in se zapil

s prijateljem sta se od veselja zapila

ni ga še domov, se je že kje zapil

/ do konca, do smrti se zapiti upijaniti

postati pijanec: zapil se je zaradi dekleta; z leti se je čisto zapil

zapít

-a -o:

zapit človek

zapit obraz

popolnoma zapita ženska

zapito premoženje

SSKJ²

zapítki in zápitki -ov m mn. (ȋ; ȃ)
nar. prekmursko pojedina po zaroki: prirediti zapitke

SSKJ²

zapítost -i ž (ȋ)
stanje zapitega človeka: izgubiti službo zaradi zapitosti

SSKJ²

zapívkati -am dov. (ȋ)
oglasiti se z glasom piv: ptica zapivka; v gozdu je zapivkal srnjak

SSKJ²

zaplahutáti -ám in zaplahútati -am dov. (á ȃ; ū)
1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in zaplahutal z njim pomahal; pren. srce mu je zaplahutalo v prsih; strah je zaplahutal v njegovih očeh
// plahutaje zleteti: vrani so zaplahutali čez polje; po zraku so zaplahutali netopirji / ekspr. zaplahutala je čez cesto mimo njega
2. zaplapolati, zavihrati: jadra so zaplahutala v vetru

SSKJ²

zaplájati -am nedov. (á)
1. z oplojevanjem povzročati nastanek novih, navadno živalskih osebkov: zaplajati potomce z dobrimi lastnostmi / nizko zaplajati otroke spočenjati
2. delati, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati: zaplajati rise v kočevskih gozdovih

SSKJ²

zaplákati -am in -pláčem dov. (ā)
knjiž. zajokati: komaj se je zadržala, da ni zaplakala; krčevito zaplakati / zaplakati za izgubljeno srečo začeti žalovati, tožiti

zaplákan

-a -o

objokan:

zaplakane oči

SSKJ²

zaplamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplameni / kres je zaplamenel / plamen zaplameni; pren. ogenj upora zaplameni
2. ekspr. zasvetiti, zasijati: luč, žarnica zaplameni; sonce zaplameni / nebo je zaplamenelo v večerni zarji zažarelo; vrh gore zaplameni v soncu / pesn. oči so mu zaplamenele
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: med njima je zaplamenela ljubezen; strast, želja zaplameni v njem / svetovna vojna je zaplamenela
● knjiž., ekspr. obraz mu je zaplamenel od sramu zardel je

SSKJ²

zaplamtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplamti
2. ekspr. zažareti: nebo zaplamti / pesn. njene temne oči so zaplamtele
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: življenjska sila v njej je znova zaplamtela; med njima je zaplamtelo sovraštvo
● ekspr. ko jo je zagledal, je ves zaplamtel se zelo čustveno vznemiril

SSKJ²

zaplanírati -am dov. (ȋ)
publ. z neustreznim planiranjem spraviti v težek položaj: zaplanirati gospodarstvo

zaplanírati se

zmotiti se pri planiranju:

pri izvozu so se zaplanirali

SSKJ²

zaplánkanost -i ž (ȃ)
pog., slabš. nerazgledanost, omejenost: očitati komu zaplankanost; duhovna, provincialna zaplankanost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaplánkati -am dov. (ȃ)
pog. ograditi s plotom: zaplankati pašnik; pren. zaplankati koga v ozek duhovni krog

zaplánkan

-a -o

deležnik od zaplankati:

zaplankana pot

zaplankano dvorišče

ekspr.

oddaljen,

odročen:

zaplankana dežela, vas

slabš.

nerazgledan,

omejen:

zaplankan človek

imeti koga za zaplankanega

/ zaplankano življenje

SSKJ²

zaplapoláti -ám dov. (á ȃ)
1. viseč se valujoče večkrat premakniti zaradi premikanja zraka: ob vsakem sunku vetra so zastave zaplapolale / popustili so vezi, da so jadra zaplapolala v vetru začela plapolati
// plapolajoč se pojaviti: na hišah so zaplapolale zastave
2. zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj v peči zaplapola / plameni so zaplapolali
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v očeh mu je zaplapolal strah; upanje je zaplapolalo v njem
● ekspr. petelin zaplapola s perutmi zamahne; ekspr. srce mu je zaplapolalo začelo močno biti

SSKJ²

zaplašíti in zaplášiti -im, in zaplašíti -ím dov., zaplášil (ī á ā; ī í)
knjiž. preplašiti, prestrašiti: zaplašiti koga z grožnjami, vpitjem / nič ga ni zaplašilo

zaplášen

-a -o in zaplašèn -êna -o:

zaplašeni ljudje

SSKJ²

zapláta in záplata -e ž (ȃ; á)
1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela: pribiti zaplato na preluknjan podplat; prišiti usnjeno zaplato na rokav / ekspr. obleka z zaplato na zaplato zelo zakrpana obleka
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno zaplati: na njivi se kažejo rjave zaplate; po hribih so ležale zaplate snega; zaplate trave med skalami
3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: skozi drevje so videli zaplato neba / kupil si je hišo in zaplato njive

SSKJ²

zapláti -póljem dov., zapôlji zapoljíte; zaplál in zaplàl (á ọ́)
1. napeti se in upasti: nosnice so mu zaplale od jeze / knjiž. prsi so ji zaplale
// knjiž. zavalovati: morski valovi so zaplali / kri zapolje po žilah, v žilah začne teči, krožiti
2. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom začeti se širiti, prihajati: svež zrak je zaplal v sobo / veseli glasovi so zaplali po dvorani
3. knjiž., ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njem je zaplala velika moč; sovraštvo, upanje je zaplalo v njihovih srcih; strah je zaplal v njenih očeh
● knjiž., ekspr. kri mu je zaplala v glavo, lica zardel je; knjiž., ekspr. srce mu je zaplalo, ko jo je zagledal začelo močno biti; knjiž., ekspr. v dolini je zaplalo novo življenje je postalo zelo živahno, razgibano

SSKJ²

zaplávati -am dov. (ȃ)
1. začeti plavati: šel je v vodo in zaplaval / zaplaval je v globoko vodo / ladja, splav zaplava po morju
// plavajoč se usmeriti, iti kam: labod je zaplaval proti bregu; ribe so zaplavale naravnost v mrežo / zeblo ga je in zaplaval je na obalo
// plavajoč se pojaviti: po nebu so zaplavali beli oblaki / nad travnikom je zaplavala rahla megla
2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: prepevaje je zaplavala iz sobe / iz visoke trave je zaplaval fazan zletel; avtomobil je zaplaval na pločnik počasi zapeljal; plesalci so zaplavali po dvorani počasi, lahkotno zaplesali
3. krajši čas plavati: odrasli so se sončili, otroci pa so malo zaplavali / zapihalo je in listje je zaplavalo po zraku
4. nav. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po bezgu je zaplaval skozi okno / veseli glasovi so zaplavali po prostoru; ubrano zvonjenje je zaplavalo po dolini se je razleglo
5. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zaplavati v navdušenje, sanjarjenje, srečo / zaplavati v težaven položaj
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: zaplavala sta v pogovor; zaplavati v reševanje problema
6. pog. postati negotov v kakem delu, kaki dejavnosti: prvo dejanje so odigrali uspešno, v drugem pa so igralci zaplavali
● ekspr. njegove misli so zaplavale v preteklost začel je premišljevati o preteklosti; knjiž., ekspr. njegove oči so zaplavale v daljavo zagledal, zastrmel se je; ekspr. njene oči so zaplavale v solzah postale solzne; ekspr. pogovor je zaplaval v mirnejše vode se je pomiril; ekspr. stvari so zaplavale v stare vode se niso nič spremenile; ekspr. zaplaval je z rokami po zraku zakrilil; ekspr. zaplavati s tokom začeti misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje

SSKJ²

zapláviti -im tudi zaplavíti -ím dov., zaplávil (ā ȃ; ī í)
1. prekriti, zasuti z naplavljenim materialom: reka je zaplavila strugo; naliv je zaplavil dolino z blatom
2. mont. napolniti, zaliti z materialom, pomešanim z vodo: zaplaviti odkop

zaplávljen

-a -o tudi zaplavljèn -êna -o:

zaplavljena struga

zaplavljeno polje

SSKJ²

zaplávljati -am nedov. (á)
prekrivati, zasipati z naplavljenim materialom: reka zaplavlja svoje ustje

SSKJ²

zapláziti -im dov. (ȃ)
navadno v zvezi s plaz ob zdrsu, zdrsih prekriti, zasuti z materialom: plaz je zaplazil cesto, pot

zaplázen

-a -o:

zaplazen svet

zaplazena cesta

SSKJ²

zaplazíti se in zapláziti se -im se, in zapláziti se -im se dov. (ī á ȃ; á ȃ)
plazeč se premakniti: pes je zalajal in se zaplazil v pesjak

SSKJ²

zapléčevati -ujem in zaplečeváti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ)
1. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so šli na svatbo zaplečevat
2. pog. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: zaplečevati pri šahu

SSKJ²

zapléčje -a s (ẹ̑)
1. del živali ob plečih, za pleči: krava s širokim zaplečjem
2. knjiž. ozadje: občinstvo je bilo v zaplečju

SSKJ²

zapléčnik -a m (ẹ̑)
1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: na svatbo so prišli tudi zaplečniki
2. pog. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: za tekmovalci so stali zaplečniki in se vmešavali v igro

SSKJ²

zaplémba -e ž (ẹ̑)
1. odvzem premoženja ali dela premoženja kot del kazni: zaplemba posestva, zemljišča; zaplemba vsega premoženja
// uradni odvzem česa sploh: zaplemba mamil tihotapcem; zaplemba pridelka
2. odvzem pravice do razpečevanja določenih tiskanih stvari: zaplemba knjige, revije

SSKJ²

zaplenítev -tve ž (ȋ)
zaplemba: obsodili so ga na večletni zapor in zaplenitev premoženja

SSKJ²

zapleníti in zapléniti -im dov. (ī ẹ́)
1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje
// uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili
2. odvzeti pravico do razpečevanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek

zaplénjen

-a -o:

zadnja številka revije je bila zaplenjena

zaplenjeno orožje

SSKJ²

zaplenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. odvzemati premoženje ali del premoženja kot del kazni: zaplenjevati premoženje sodelavcem okupatorja
// uradno odvzemati kaj sploh: zaplenjevati hrano, orožje
2. odvzemati pravico do razpečevanja določenih tiskanih stvari: zaplenjevati časopise, knjige

SSKJ²

zaplésati in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali; prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal
// plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur
// krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim
2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat
// ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom
3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli
4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale; sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je
5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino
6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala
● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnati

zaplésati se

in zaplesáti se

plešoč se zadržati kje predolgo:

zaplesala se je pozno v noč

SSKJ²

zaplesnéti -ím dov., zaplêsni in zaplésni (ẹ́ í)
prekriti se s plesnijo: sir zaplesni

zaplesnèl

in zaplesnél -éla -o:

zaplesnele stene

SSKJ²

zaplésniti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
zaplesneti: sir se je zaplesnil

zaplésnjen

-a -o:

zaplesnjen prostor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaplêsti -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é)
1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril
// narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico
2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico
● ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj
3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi
4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje
// narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor
// narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel
5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal
// narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave
// z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir
6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje

zaplêsti se

postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit:

vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati

/ prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale

priti v kaj prepletenega, ovirajočega:

pri hoji se je zapletel med trnje, žico

/ listje se ji je zapletlo v lase

/ muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela

postati tak, da se težko uredi, razreši:

politična nasprotja so se zelo zapletla

položaj, problem se je popolnoma zapletel

/ njeno življenje se je zapletlo

ekspr.

priti v ljubezensko razmerje s kom:

zapletel se je s precej mlajšo žensko

/ zapletla se je v razmerje z njim začela imeti

priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati:

pri opisovanju dogodka se je zapletel

/ brezoseb. v mislih se mu je zapletlo

/ pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari

●

ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi

zapletèn

-êna -o

deležnik od zaplesti:

biti zapleten v zaroto

s protjem zapletena košara

zapletena nit, vrv

ekspr.

ki se težko uredi, razreši:

zapleten položaj, primer, problem

razreševati zapletena vprašanja

ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka

ki ima številne, med seboj različno povezane elemente:

zapleten stroj

zapletena priprava

/ zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma

/ to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega

SSKJ²

zaplèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od zaplesti: zaplet vrvi / napovedati nevaren zaplet položaja
2. dogodek, dejstvo, ki zavira, otežuje normalen potek česa: vkrcati se brez zapletov; pri pogajanju je prihajalo do zapletov; zapleti ob prehodu meje
// navadno s prilastkom zapletena, težko razrešljiva zadeva: zavrnitev obiska je povzročila diplomatski zaplet; gospodarski, politični zapleti v državi; prizadevati si za mirno razrešitev vojaškega zapleta / ekspr. tak odgovor je povzročil nove zaplete neprijetnosti, težave
3. lit. začetni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno začenja: zaplet igre; zaplet zgodbe; zaplet v drami
4. med. obolenje, ki se pojavi ob osnovni bolezni; komplikacija: po operaciji so nastali zapleti

SSKJ²

zaplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zapletati: zapletanje traku / zapletanje uganke / zapletanje nasprotij

SSKJ²

zaplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. s pletenjem zadelovati, krpati: zapletati luknje v košari / zapletati star koš z vitrami / ekspr. brajda zapleta okno (rastoč) zakriva
2. delati, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zapletati vrvi / veter ji je zapletal dolge lase
3. delati kaj tako, da se težko uredi, razreši: zapletati problem, vprašanje, zadevo; še tako preproste stvari zapleta
// delati, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: svoje pripovedovanje, zgodbo zelo zapleta
4. ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zapletati koga v neprijetno stvar, zadevo; zapletati se v zaroto
// delati, povzročati, da je kdo deležen česa: zapletati koga v neprijetnosti; zapletati se v težave
// z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapletati otroka v igro; zapletati koga v pogovor; zapletati se v razpravo
5. lit. postopno začenjati dogajanje: zapletati roman
● zapletati steklenico opletati; zapletati venec v lase vpletati

zaplétati se

postajati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit:

niti so se zaradi dolžine zapletale

vrvi so se pri zvijanju zapletale

prihajati v kaj prepletenega, ovirajočega:

zapletati se v gosto grmičevje in padati

postajati tak, da se težko uredi, razreši:

odnosi so se vse bolj zapletali

položaj v državi se je začel zapletati

stvari se zelo zapletajo

/ pogovor se je zapletal je postajal vse bolj kočljiv

ekspr.

prihajati v ljubezensko razmerje s kom:

vse preveč se zapleta s to žensko

/ zapletati se v razmerje s kom začenjati imeti

ekspr.

prihajati v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati:

med pripovedovanjem se je zapletal

/ misli se mu zapletajo

/ zapletati se v protislovja protislovno se izražati

●

ekspr. beseda, jezik se mu zapleta ne izgovarja, govori gladko; ekspr. zapleta se v njegove mreže začenja podlegati njegovim zvijačam; ekspr. omotičen se zapleta po cesti opotekaje se hodi; pes se mu zapleta pod nogami mota; slabš. zapleta se z neznanim moškim druži se, sodeluje

zapletajóč

-a -e:

zapletajoč se mednarodni položaj

zapletajoče se noge

SSKJ²

zaplétek -tka m (ẹ̑)
star. zaplet: opazovati zapletek položaja / vse je šlo brez zapletkov / duševni zapletki / dramski zapletek

SSKJ²

zapletênost -i ž (é)
lastnost, značilnost zapletenega: upoštevati zapletenost položaja, problema, vprašanja; zapletenost spora / zapletenost delovanja računalnika; zapletenost zgradbe organizma; zapletenost življenja

SSKJ²

zapletljáj -a m (ȃ)
dogodek, dejstvo, ki zavira, otežuje normalen potek česa: pri prestopu meje so nastali, nastopili zapletljaji; praznovanje je minilo brez zapletljajev; njegovo življenje je polno zapletljajev
// navadno s prilastkom zapletena, težko razrešljiva zadeva; zaplet: ta dogodek je povzročil nove zapletljaje; razrešiti diplomatski, politični, vojni zapletljaj

SSKJ²

zaplevéliti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s plevelom: s slabim obdelovanjem je njivo zaplevelil / mak je zaplevelil žito začel rasti med žitom

zaplevéliti se

zarasti, prekriti se s plevelom:

vrt se je zaplevelil

njiva z redkim posevkom se zapleveli

/ travnik se je zaplevelil z regratom

zaplevéljen

-a -o:

zapleveljena njiva

SSKJ²

zaplevéljenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost zapleveljenega: zapleveljenost njive

SSKJ²

zaplézati -am dov. (ẹ̑)
začeti plezati: zaplezati na drevo / pogumno zaplezati v strmino

zaplézati se

pri plezanju zaiti, priti v nevaren, brezizhoden položaj:

alpinistična odprava se je v Himalaji zaplezala

ekspr. zaradi svojega delovanja priti v neugoden, nevaren, navadno brezizhoden položaj: banke so se zaplezale z dajanjem nekritih kreditov; zavarovalnica se je zaplezala z nakupom banke

zaplézan

-a -o:

reševati zaplezane plezalce

SSKJ²

zaplíniti -im dov. (í ȋ)
s plinom razkužiti: zapliniti bolniško sobo; zapliniti garjavo žival
● njegovo družino so v taborišču zaplinili usmrtili s plinom

zaplíniti se

postati poln plina, plinov:

rov se je zaradi pomanjkljivega zračenja zaplinil

zaplínjen

-a -o:

zaplinjena jama

zaplinjeno stanovanje

SSKJ²

zaplinjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaplinjevati: uničevanje mrčesa z zaplinjevanjem prostorov

SSKJ²

zaplinjeváti -újem nedov. (á ȗ)
s plinom razkuževati: zaplinjevati prostore / zaplinjevati mrčes uničevati ga s plinom

SSKJ²

zaplívkati -am dov. (ȋ)
na rahlo zapljuskati: voda v umivalniku zaplivka / z dlanjo zaplivkati po vodi
// na rahlo zavalovati: jezero je zaplivkalo

SSKJ²

zapljúnek -nka m (ȗ)
knjiž. ličinka mesarske muhe: zapljunki v mesu

SSKJ²

zapljúnkarica -e ž (ȗ)
knjiž. velika muha, ki leže jajčeca v meso; mesarska muha: roji zapljunkaric / muha zapljunkarica

SSKJ²

zapljúskati -am dov. (ȗ)
1. večkrat se v sunkih premakniti, navadno neenakomerno: voda v škafu je zaradi tresljaja zapljuskala
// nav. ekspr. dati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je zapljuskalo vino
// z udarjanjem po tekočini povzročiti kratke, tleskajoče glasove: dežne kaplje so zapljuskale po vodni gladini; v temi so zapljuskala vesla
2. večkrat slišno, navadno neenakomerno udariti, zadeti ob kaj: val zapljuska ob breg
// večkrat se v sunkih razliti: valovi so zapljuskali čez rob čolna; pren. novi kulturni tokovi so zapljuskali po deželi
● ekspr. godba je zapljuskala iz dvorane se je zaslišala

SSKJ²

zapljúsniti -em dov. (ú ȗ) knjiž.
1. pljusniti: veselo je zapljusnila po vodi / voda je zapljusnila na vse strani
2. preplaviti: valovi so zapljusnili obalo / nov naselitveni val je zapljusnil otok

SSKJ²

zapljúvati -am in -pljújem in zapljuváti -pljúvam in -pljújem dov., zapljuvál in zapljúval (ú; á ú)
1. večkrat pljuniti: zapljuval je po tleh
2. star. opljuvati, popljuvati: iz sovraštva ga je zapljuval

zapljúvan

in zapljuván -a -o:

bil je zapljuvan, razbičan in s trnjevo krono na glavi

SSKJ²

zaplòd -óda m (ȍ ọ́)
knjiž. zaploditev: zaplod številnih potomcev
● zastar. ohraniti človeški zaplod človeštvo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaplódek -dka m (ọ̑)
kar nastane z oploditvijo: vzeti živali zaplodek iz telesa
// ekspr. zametek, zasnova: to so prvi zaplodki sodstva
● nizko fant je njegov zaplodek otrok

SSKJ²

zaplodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaploditi: zaploditev zdravih potomcev / zaploditev mrčesa v mlaki

SSKJ²

zaplodíti -ím dov., zaplódil (ī í)
1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka: izbrani samec je zaplodil številne potomce / nizko zaploditi otroka spočeti
// zastar. oploditi: bik je zaplodil kravo
2. narediti, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati: zaploditi ovce na otoku

zaplodíti se

z razmnoževanjem začeti živeti kje:

na otoku so se zaplodili zajci

/ v stanovanju so se zaplodili molji zaredili

/ ekspr. plevel se hitro zaplodi zaseje

zaplojèn

-êna -o:

v težkih časih zaplojeni otroci

SSKJ²

zaplojeváti -újem nedov. (á ȗ)
zaplajati: zaplojevati rake v potoku

SSKJ²

zaplombírati -am dov. (ȋ)
1. zapolniti poškodovano mesto v zobu s plombo: zaplombirati zob
2. dati plombo, plombe na kaj: zaplombirati varovalko; carinik je zaplombiral zaboj

zaplombíran

-a -o:

zaplombiran vagon

zaplombiran zob

SSKJ²

zaplôskati -am dov. (ȏ)
večkrat udariti z dlanjo ob dlan: snela je rokavice in zaploskala / zaploskati z rokami
// z udarjanjem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: občinstvo je navdušeno zaploskalo / zaploskati govorniku

SSKJ²

zaplóten -tna -o prid. (ọ̑)
1. ki raste za plotom: koprive in druge zaplotne rastline
// ekspr. nepomemben, navaden: od zaplotnega učitelja se je prebil do uglednega profesorja
2. ekspr. skriven, zahrbten: zaplotno ravnanje

SSKJ²

zaplótnik -a m (ọ̑)
ekspr. kdor skrivno deluje, zlasti s slabim namenom: ne poslušajte tega strahopetnega zaplotnika

SSKJ²

zaplótniški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na zaplotnike ali zaplotništvo: zaplotniške ideje, misli / maščevati se na zaplotniški način / zbirati se z zaplotniškimi nameni zahrbtnimi

zaplótniško

prisl.:

zaplotniško ravnati

SSKJ²

zaplótništvo -a s (ọ̑)
ekspr. skrivno delovanje, zlasti s slabim namenom: očitati komu zaplotništvo; politično zaplotništvo / v njegovem ravnanju ni bilo čutiti zaplotništva zahrbtnosti

SSKJ²

zaplúnkati1 -am dov. (ȗ)
nav. ekspr. večkrat dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: voda v čebru je zaplunkala / pri vsakem koraku so razmajane stopnice zaplunkale

SSKJ²

zaplúnkati2 -am dov. (ȗ)
knjiž. zaigrati na plunko: pevec je za spremljavo zaplunkal

SSKJ²

zaplúti -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú)
1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom
// ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela / ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem
2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi
3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru
4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati
● ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile

SSKJ²

zaplúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. nar. začeti naravnavati plug pri oranju: pognal je konja in zaplužil
2. šport. narediti plug: na koncu strmine je zaplužil

SSKJ²

zapnênje -a s (é)
poapnenje: zapnenje žil

SSKJ²

zapnéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. poapneti: žile zapnijo

zapnèl

in zapnél -éla -o:

zapnela mesta na pljučih

SSKJ²

započásniti -im in započasníti -ím dov., započásnil (ā; ī í)
knjiž. upočasniti: započasniti hojo

SSKJ²

započétek -tka m (ẹ̑)
star. začetek: započetek novega gibanja

SSKJ²

započéti -čnèm dov., započél; nam. započét in započèt (ẹ́ ȅ) star.
1. začeti: započeti boj za svobodo; započeti pogovor / kar započne, tudi konča / započeti igro z glasbo
2. nedov. delati: započeti neumnosti

započét

-a -o:

vztrajati pri započetem delu

SSKJ²

započétje -a s (ẹ̑)
star. delo: spremljati koga pri njegovem započetju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

započétnik -a m (ẹ̑)
star. začetnik: započetnik gibanja; započetnik novih idej

SSKJ²

zapodíti -ím dov., zapódil (ī í)
1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico
b) da kdo kam gre, pride: zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik
c) da začne kdo kaj delati: zapoditi koga delat, učit
2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik: zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg
3. pog. vreči, zagnati: zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti / nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil
● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti

zapodíti se

ekspr.

začeti se hitro premikati:

učenci so se zapodili iz razreda

zapoditi se proti domu

zapodil se je po stopnicah navzdol

zapoditi se za kom

skočiti, pognati se: zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge

preh.,

s predlogom

hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga:

zapodil se je vanj in ga udaril

sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko

/ zapoditi se komu v lase zlasati ga

SSKJ²

zapóga -e ž (ọ̑)
kar nastane z zapognjenjem: narediti na pločevini zapogo; ozka zapoga

SSKJ²

zapogíbati -am in -ljem nedov. (ī)
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogibati rob blaga
2. delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogibati: zapogibati veje

SSKJ²

zapogníti -pógnem tudi -pôgnem dov. (ī ọ́, ó)
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot: zapogniti vogal lista, rjuhe; dvakrat zapogniti rob; zapogniti navznoter / zapogniti pločevino
2. narediti, povzročiti, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; upogniti: zapogniti poganjek rastline; polkrožno zapogniti

zapógnjen

tudi zapôgnjen -a -o:

zapognjena rjuha

zapognjena veja

●

miza z zapognjenimi nogami ukrivljenimi

SSKJ²

zapógnjenec tudi zapôgnjenec -nca m (ọ́; ó)
pecivo, ki se oblikuje z zapognjenjem enega dela čez drugega: zapognjenci z orehovim nadevom

SSKJ²

zapógnjenje tudi zapôgnjenje -a s (ọ́; ó)
glagolnik od zapogniti: zapognjenje tkanine

SSKJ²

zapojíti -ím dov., zapójil (ī í)
nar. opijaniti: polnil [je] kozarce in ponujal z njimi ljudi, vsiljeval, in bilo je, kakor da jih hoče vse zapojiti (M. Kranjec)

SSKJ²

zapókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratke, močne glasove: včasih je zapokala suha veja / ko se je vzravnal, so mu zapokali sklepi; brezoseb. stresla sta si roki, da je kar zapokalo / od časa do časa so zapokale puške streli iz pušk
// povzročiti kratke, močne glasove: zapokal je s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: voznik je zapokal z bičem
2. začeti streljati: lovci so zapokali; brezoseb. navsezgodaj je zapokalo

SSKJ²

zapokljáti -ám dov. (á ȃ)
na rahlo zapokati: deščica v parketu je zapokljala

SSKJ²

zapolníti in zapôlniti -im [zapou̯niti] dov. (ī ó)
1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolniti reže med zidaki z malto; zapolniti špranje s kitom / ilovica je zapolnila razpoke; plaz je zapolnil kotanjo napolnil / s svojo postavo je zapolnil okvir vrat; pren. zapolniti praznino, ki je nastala po odhodu tujih strokovnjakov; zapolniti vrzeli v znanju
// narediti, da so prazni deli kake površine polni: zapolniti stene s slikami; zapolniti stran z ilustracijo
2. narediti, da se v kakem še razpoložljivem času kaj dogaja: zapolniti z glasbo čas med govornimi oddajami; zapolniti premor z zabavnimi prizori
♦ jezikosl. zapolniti zev z j odpraviti jo

zapolníti se

in zapôlniti se

postati poln:

jama se je sčasoma zapolnila s prodom

zapôlnjen

-a -o:

z jalovino zapolnjeni rovi

SSKJ²

zapolnjevánje -a [zapou̯njevanje] s (ȃ)
glagolnik od zapolnjevati: zapolnjevanje rež z malto; sredstvo za zapolnjevanje / zapolnjevanje notranje praznote

SSKJ²

zapolnjeváti -újem [zapou̯njevati] nedov. (á ȗ)
s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati: zapolnjevati jamice, reže; pren. pogovori so ji zapolnjevali čustveno praznino; zapolnjevati vrzeli v raziskovanju preteklosti
// delati, da so prazni deli kake površine polni: zapolnjevati strani z ilustracijami
● publ. množični prizori zapolnjujejo prizorišče popolnoma napolnjujejo; publ. ustvarjalno zapolnjevati čas preživljati

SSKJ²

zapolzéti -ím [zapou̯zeti] dov. (ẹ́ í)
knjiž. spolzeti: solza mu je zapolzela po obrazu

SSKJ²

zapomagánje -a s (ȃ)
star. klicanje na pomoč: slišalo se je zapomaganje

SSKJ²

zapomínjanje -a s (ȋ)
glagolnik od zapominjati si: zapominjanje učne snovi

SSKJ²

zapomínjati si -am si nedov. (í)
delati, dosegati, da se kaj aktivno ohranja v zavesti: sproti si je zapominjal, kar je slišal

SSKJ²

zapomljív -a -o prid. (ī í)
ki se da zapomniti: lahko zapomljiva pravila

SSKJ²

zapomnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zapomniti si: zapomnitev števila; odvisnost znanja od zapomnitve

SSKJ²

zapómniti si -im si dov. (ọ̑)
1. narediti, doseči, da se kaj aktivno ohrani v zavesti: zapomniti si imena predstavljenih gostov; dobro, natančno, slabo si kaj zapomniti / takega sem si zapomnil / star. zapomnite te prizore
2. naučiti se, navaditi se: zapomnite si te gibe
3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazujem
// opozarja na trditev: zapomni si: posestva ne prodam; tukaj ni prehoda, zapomnite si; dobro si zapomnite, mene ne bo
● računalnik si informacijo zapomni jo shrani

zapómnjen

-a -o:

pravilno zapomnjene besede

zapomnjena melodija

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapómnjenje -a s (ọ̑)
glagolnik od zapomniti si: zapomnjenje imena, ljudi

SSKJ²

zapomnjeváti si -újem si nedov. (á ȗ)
zapominjati si: zapomnjevati si imena

SSKJ²

zapóna -e ž (ọ̑)
1. priprava za zapenjanje: zapeti zapono; medeninasta zapona pri knjigi; zapona pri pasu, stremenih / knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka
2. zaponka: zapona na ovratniku; pas s srebrno zapono

SSKJ²

zapónec -nca m (ọ̑)
zastar. zapona: odpeti zaponec na jermenu

SSKJ²

zapónka -e ž (ọ̑)
priprava za zapenjanje, navadno oblačil: odpeti zaponko; zapeti si bluzo z zaponko; bronasta, zlata zaponka; čevlji na zaponko; pas z zaponko / lasna, naprsna, varnostna zaponka

SSKJ²

zapopádati -am nedov. (ā ȃ)
star. razumevati, dojemati: učenci slabo zapopadajo učiteljevo razlago

SSKJ²

zapopádek -dka m (ȃ)
1. zastar. razumevanje, dojemanje: ceni izurjenost in nagel zapopadek
2. zastar. vsebina: povedati zapopadek igre; spisi poučnega zapopadka / kratek zapopadek nauka povzetek
3. knjiž. skupek, vsota: človek mu je zapopadek vseh nasprotij

SSKJ²

zapopásti -pádem dov. (á ā)
star. razumeti, dojeti: bil je bister, vse je hitro zapopadel; bral je in bral, pa ni mogel zapopasti, kaj piše / novi jezik je hitro zapopadel ga razumel, se ga naučil

zapopáden

-a -o

deležnik od zapopasti:

pod to besedo je zapopadeno fantovsko petje

zajet,

vsebovan:

v tem nauku je zapopaden njegov odnos do sveta

SSKJ²

zapòr -ôra m (ȍ ó)
1. prisilno bivanje v kakem zaprtem prostoru navadno za kazen: kaznovati razgrajače z zaporom; zapor v samici mu je zrahljal zdravje
// pravn. kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v zavodu za prestajanje kazni: za ta prestopek je zagrožen zapor; obsoditi koga na več let zapora / preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; strogi zapor do 1977 prostostna kazen za hujša kazniva dejanja
2. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost: izpustiti koga iz zapora; pobegniti iz zapora; odpeljati, odvesti v zapor; sezidati nove zapore / sodni zapori nekdaj za priprte osumljence, obtožence
3. glagolnik od zapreti: nepričakovan zapor nekdanjih sodelavcev
● ekspr. vreči, vtakniti koga v zapor zapreti ga; pog., ekspr. sedeti v zaporu biti zaprt; hišni zapor omejitev gibanja le na hišo, v kateri živi; ekspr. kaznovati otroka s hišnim zaporom s prepovedjo zapuščanja domače hiše za določen čas

SSKJ²

zapóra -e ž (ọ̑)
1. kar onemogoča prehod: obiti zaporo; zapora iz kamenja; zapora na cesti / dvigniti zaporo po odhodu vlaka zapornico / brigada je prebila zaporo
2. knjiž. zapiralo: odpreti zaporo aktovke; steklenice z različnimi zaporami
3. preprečitev stikov ene države z drugimi; blokada: uvesti zaporo; gospodarska zapora
// publ. prepoved, omejitev trgovanja s čim: zapora nafte / žito je pod zaporo
4. glagolnik od zapreti: zapora vodnega dotoka / zapora meje / zapora šol / zapora ceste / posledice zapore prometa
5. jezikosl. popolno približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov: tvoriti soglasnike z zaporo; zapora in pripora
// stik, ki nastane s takim približevanjem: delati zaporo z ustnicami / mehkonebna zapora; središčna zapora ki jo naredi jezična konica ali sprednja jezična ploskev tako, da ob straneh uhaja zračni tok
♦ ekon. trgovinska zapora prepoved ali omejitev trgovine s kako državo; med. zapora kar dela kak cevast organ neprehoden; med., vet. zdravstvena zapora osamitev, prepoved prostega gibanja za preprečitev širjenja bolezni; voj. zapora ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor; zgod. celinska zapora Napoleonova preprečitev angleških trgovskih stikov z evropsko celino

SSKJ²

zapóred prisl. (ọ̑)
1. izraža razvrstitev, pri kateri si elementi sledijo v prostoru, času: postavili so se zapored / napisati števila zapored zaporedoma / ženske so zapored grabile in obračale
2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kupil je zapored hišo in avtomobil; gostje so zapored odhajali
3. izraža, da si časovne enote, ponovitve neposredno sledijo: deževalo je pet dni zapored; trikrat zapored lahko ugibaš
● ekspr. pisci besedil so, kakor vidite, zapored pomembna imena vsi; ekspr. vsi zapored so čestitali tekmovalki za sijajno zmago prav vsi

SSKJ²

zaporéden -dna -o prid. (ẹ̄)
1. ki leži, se nahaja za drugim: postaviti še en, zaporeden obrambni nasip / zaporedne vrste vagonov / ekspr. gore se bočijo v zaporednih valovih / zaporedna postavitev, razvrstitev česa
2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zaporedna klina / dežural je dva zaporedna dneva / zaporedni prizori; zaporedni sunki / označiti z zaporedno številko številko, ki brez prekinitve v določenem redu sledi številki prejšnje enote
♦ elektr. zaporedna vezava vezava, pri kateri skozi več priprav teče isti tok; zaporedno navitje navitje, ki je vezano zaporedno; lit. zaporedna rima rima, pri kateri se ujemata dva ali več zaporednih verzov

zaporédno

prisl.:

zaporedno oštevilčiti

♦

elektr. zaporedno vezani kondenzatorji

SSKJ²

zaporédje -a s (ẹ̑)
1. kar je določeno s sledenjem stvari v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: spremeniti zaporedje signalov; dogovoriti se za zaporedje ukrepov; stalno zaporedje korakov pri plesu / platane in kostanji so posajeni v različnem zaporedju; zaporedje črk v abecedi / letala so menjala zaporedje; stopati v dvorano v določenem zaporedju
♦ jezikosl. zaporedje stavkov; lit. zaporedje rim
2. več sledečih si pojavov, stvari: film je urejeno zaporedje slik; gledati na življenje kot na pisano zaporedje dogodkov; sklenjeno zaporedje odkritij v biologiji / ekspr. rdeče zaporedje streh ob cesti
// mat. množica elementov, oštevilčenih z naravnimi števili: člen zaporedja / razvrstiti v zaporedje / aritmetično, geometrično zaporedje

SSKJ²

zaporédnost -i ž (ẹ̄)
1. značilnost zaporednega: zaporednost streh / zaporednost in istočasnost dogodkov
2. zaporedje: razvrstitev kritik po časovni zaporednosti; poznavanje zaporednosti geoloških dob / upoštevati zaporednost prosilcev vrstni red

SSKJ²

zaporédom prisl. (ẹ̄)
star. zaporedoma, zapovrstjo: dvakrat zaporedom ga je zaman iskal; več let zaporedom nas je vabila na svoj dom

SSKJ²

zaporédoma prisl. (ẹ̄)
1. izraža razvrstitev, pri kateri si stvari v prostoru, času sledijo: konji so dirjali zaporedoma; po klancu so zaporedoma stale stojnice / bil je zaporedoma kmet, trgovec, slikar
2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kadili so zaporedoma eno samo pipo; najprej je odložil žlico gospodar, za njim so jo zaporedoma tudi drugi / brati zaporedoma izvirnik in prevod
3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: lepo so odpeli več pesmi zaporedoma; že dve noči zaporedoma ni spal; nekaj mesecev zaporedoma je bila brez dohodkov; trikrat zaporedoma ne more biti izvoljen za to funkcijo / zaporedoma so prišle slabe letine sledile so si

SSKJ²

zapóren -rna -o prid. (ọ̄)
1. nanašajoč se na zapor: zaporni paznik / zaporni razlog; zaporno povelje / zaporna kazen kazen odvzema prostosti, zapor
2. ki kaj zapira: zaporni drogovi; pregrade in druge zaporne naprave
♦ avt. zaporna igla igla, ki uravnava dotok goriva v uplinjač; grad. zaporni sloj sloj na vozišču, ki preprečuje pronicanje vode; teh. zaporni ventil
// voj. namenjen preprečevanju prodora: prebiti zaporni obroč; zaporna zaseda / zaporni pas; zaporno območje / zaporni baloni baloni za oviro nizko napadajočim letalom; zaporni ogenj ogenj, s katerim se pri obrambi prepreči napad, prodor nasprotnikovih enot, pri napadu pa zavaruje krila, boke vojaških enot

SSKJ²

zapórica -e ž (ọ̑)
knjiž. priprava za zapiranje oken, vrat: namestiti zaporico

SSKJ²

zapórka -e ž (ọ̑)
okrogla priprava za zapiranje steklenic, plastenk: kovinska, plastična zaporka; navojna zaporka; zamaški in zaporke / zaporka za steklenice; plastenka, steklenica z zaporko

SSKJ²

zapórnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati zapornice; iskati stike z zapornicami
// pravn. ženska, ki prestaja kazen odvzema prostosti: enotne obleke zapornic
2. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa: odpreti, zapreti zapornice; postaviti zapornice; zapornica pri jezu / vodna zapornica
// premična priprava, ki onemogoča prehod: dvigniti, spustiti zapornico na cesti; zapornica na mejnem prehodu / železniške zapornice naprava v obliki dveh drogov, ki ob križanju ceste in železniške proge v vodoravni legi onemogoča prehod čez železniško progo
● slabš. zapri zapornice nehaj govoriti, molči; evfem. odprle so se nebeške zapornice začelo je deževati; zastar. zapornice za okna zapirala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapórničar -ja m (ọ̑)
delavec, ki dviga in spušča zapornico, zapornice: delo zaporničarja / železniški zaporničar

SSKJ²

zapórnik -a m (ọ̑)
1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
// pravn. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
2. jezikosl. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki

SSKJ²

zapórniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zapornike: zaporniška obleka; zaporniške zgradbe / življenje v zaporniškem okolju

SSKJ²

zaporóžec -žca m (ọ̑)
osebni avtomobil ukrajinske tovarne ZAZ: kupiti zaporožca

SSKJ²

zaposlênec tudi zapôslenec -nca m (é; ȏ)
ekspr. kdor je zaposlen: rudarski zaposlenec; število zaposlencev v industriji

SSKJ²

zaposlênost tudi zapôslenost -i ž (é; ȏ)
stanje zaposlenega človeka: težave z varstvom otrok zaradi zaposlenosti mater / biti utrujen od neprestane zaposlenosti
// stopnja vključenosti za delo sposobnih ljudi v redno delovno razmerje: visoka zaposlenost prebivalstva; povečanje, rast, zmanjšanje zaposlenosti / primerjava med zaposlenostjo v industriji in kmetijstvu med številom zaposlenih

SSKJ²

zaposlítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od zaposliti: zavrniti zaposlitev kandidata; prositi za zaposlitev; reševati problem zaposlitve mladih; pogodba o zaposlitvi / zaposlitev otrok z raznimi dejavnostmi / odločiti se za zaposlitev v grafičnem podjetju
♦ šol. tiha zaposlitev samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak od njih tiho opravlja svojo nalogo
// zaposlenost: potrdilo o zaposlitvi / velika zaposlitev žensk v tekstilni industriji
2. delo na podlagi delovnega razmerja: dati, ponuditi komu zaposlitev; dobiti, iskati, najti zaposlitev / navesti dosedanje zaposlitve; kraj zaposlitve; delavec brez zaposlitve / honorarna zaposlitev; polna, redna zaposlitev; priložnostna, stalna, začasna zaposlitev

SSKJ²

zaposlíti -ím dov., zapóslil (ī í)
1. sprejeti koga v delovno razmerje: zaposliti več delavcev; zaposliti koga za polovico delovnega časa; honorarno, začasno zaposliti koga
2. narediti, da kdo kaj dela: zaposliti otroka, da se ne potepa; sinove je zaposlil z gospodarskimi deli; zaposliti se z drobnimi opravki; zaposliti se sam s seboj ukvarjati se / ekspr.: pobezal je v ogenj, da bi zaposlil roke kaj počel z njimi; zaposliti misli s pripravami začeti misliti na priprave / ekspr. popolnoma zaposliti stroje izkoristiti
3. postati predmet dejavnosti, aktivnosti koga: vsakdanji opravki so ga tako zaposlili, da je pozabil na prijatelje / za nekaj mesecev ga je zaposlila politika

zaposlíti se

stopiti, vključiti se v delovno razmerje:

ker je bil brez staršev, se je moral zaposliti

zaposliti se na sodišču, v tovarni

zaposlil se je kot učitelj

/ redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom

zaposlèn

-êna -o:

zaposleni delavci

zaposlen je bil kot mizar

pomoč zaposlenim ženskam

sam.: odstotek zaposlenih

dohodek na zaposlenega

SSKJ²

zaposlítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zaposlitev: zaposlitvene možnosti žensk / zaposlitvena struktura
♦ med. zaposlitvena terapija terapija, pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela

SSKJ²

zaposljív -a -o prid. (ī í)
ki se da zaposliti: lažje zaposljiva oseba; težje zaposljiva delovna sila

SSKJ²

zaposljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zaposljivega: zaposljivost invalidov, mladih; povečanje zaposljivosti diplomantov; prilagodljivost, konkurenčnost in zaposljivost

SSKJ²

zaposloválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zaposlovanje: zaposlovalni programi; zaposlovalna agencija; zaposlovalna politika, strategija

SSKJ²

zaposlovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaposlovati: pospeševati zaposlovanje delavcev; zaposlovanje žensk; politika zaposlovanja; zavod za zaposlovanje

SSKJ²

zaposlováti -újem nedov. (á ȗ)
1. sprejemati koga v delovno razmerje: v podjetju zaposlujejo nove delavce / ekspr. tkalnica zaposluje nad sto žensk v njej je zaposlenih
2. delati, da kdo kaj dela: zaposlovati otroke z različnimi dejavnostmi; zaposloval se je z branjem / ekspr. zaposlovati svoje misli z mladostnimi neumnostmi
3. biti predmet dejavnosti, aktivnosti koga: hiša ga zelo zaposluje / ta problem ga zaposluje že dalj časa / ekspr. potovanje mu je zaposlovalo domišljijo

zaposlováti se

stopati, vključevati se v delovno razmerje:

mladina se največ zaposluje okrog dvajsetega leta

/ v tej panogi so se zaposlovale zlasti ženske delale

SSKJ²

zapostáviti -im dov. (á ȃ)
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: zapostaviti delavca pri delitvi nagrad; s povzdigovanjem samega sebe je zapostavil druge / zapostaviti dosežke te dobe; zapostaviti študij ekonomije
2. knjiž. postaviti za kaj: najprej zapostavi levo nogo, nato se obrne / pri navajanju imena priimek zapostavimo

zapostávljen

-a -o:

po krivici zapostavljen pesnik

družbeno zapostavljen položaj

sam.: izkoriščani in zapostavljeni

SSKJ²

zapostávljanje -a s (á)
glagolnik od zapostavljati: težko prenašati zapostavljanje; nacionalno, rasno zapostavljanje; zapostavljanje šolstva; zapostavljanje in poniževanje / zapostavljanje priimka

SSKJ²

zapostávljati -am nedov., stil. zapostavljájte; stil. zapostavljála (á)
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: pri vsaki priložnosti so ga zapostavljali; zapostavljati otroke; po nepotrebnem se zapostavlja / zapostavljati kmetijstvo na račun industrije; zapostavljati duhovno življenje
2. knjiž. postavljati za kaj: zapostavljati levo nogo za desno / priimek se navadno zapostavlja za ime

SSKJ²

zapostávljenec -nca m (ȃ)
kdor je zapostavljen: družbeni zapostavljenec; vedenje zapostavljenca

SSKJ²

zapostávljenost -i ž (ȃ)
stanje zapostavljenega človeka: razmišljati o lastni zapostavljenosti; socialna zapostavljenost / zapostavljenost gospodarstva

SSKJ²

zapotêči se -têčem se dov., zapotêci se zapotecíte se; zapotékel se zapotêkla se (é)
nar. opoteči se: zapotekel se je in padel

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapotegníti in zapotégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z gibom mišic nenaravno spremeniti položaj česa zlasti v kako smer: kadar je govoril, je ustnice nekoliko zapotegnil; zapotegniti kotičke ust navzdol / zaničljivo je zapotegnil obraz namrdnil
2. povzročiti, da traja kaj dalj časa; potegniti: zapotegniti pogovor / kaj, je zapotegnil

zapotegníti se

in zapotégniti se

zavleči se:

branje se je zapotegnilo pozno v noč

zapotégnjen

-a -o:

zapotegnjena govorica

zapotegnjena usta

●

zapotegnjen obraz dolg in ozek; prisl.: zapotegnjeno reči

SSKJ²

zapotíti se -ím se dov., zapótil se (ī í)
star. spotiti se: čelo se mu je zapotilo

zapotèn

-êna -o:

zapoten obraz

SSKJ²

zapôved -i ž (ȏ)
kar pove, sporoči, da se kaj mora narediti, delati: izpolnjevati, kršiti, prelomiti zapoved; ravnati se po zapovedi / cerkvene zapovedi / ukloniti se očetovi zapovedi zahtevi; star. izvršiti poveljnikovo zapoved ukaz, povelje
// ekspr., navadno s prilastkom kar je za koga tako, da se mora upoštevati: prva zapoved pisca je odkritosrčnost / poštenost je osnovna nravna zapoved / modne zapovedi
// glagolnik od zapovedati: nasvetu je sledila zapoved
♦ rel. deset božjih zapovedi zapovedi, dane Mojzesu na Sinajski gori; voj. dnevna zapoved dnevno povelje

SSKJ²

zapovédati1 -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal

zapovédan

-a -o:

v tem času je bil zapovedan kulturni molk

za to priložnost je zapovedana temna obleka obvezna

♦

rel. zapovedani praznik praznik, ki se praznuje kot nedelja; prisl., v povedni rabi: zapovedano je živeti v skladu z naravo

SSKJ²

zapovédati2 -am nedov. (ẹ́)
zastar. zapovedovati: delati, kar zapoveda dolžnost

SSKJ²

zapôveden1 -dna -o (ȏ)
pridevnik od zapoved: zapovedne norme

SSKJ²

zapovéden2 -dna -o prid. (ẹ̄)
zastar. zapovedljiv: zapoveden glas

SSKJ²

zapovedljív -a -o prid.(ī í)
ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas

zapovedljívo

prisl.:

zapovedljivo klicati

SSKJ²

zapovedník -a m (í)
1. kdor zapoveduje: bil je zapovednik v vasi / oče mu je bil hud, strog zapovednik
2. star. poveljnik: postavili so ga za vrhovnega zapovednika; zapovednik trdnjave

SSKJ²

zapovedoválec -lca [zapovedovau̯ca] m (ȃ)
kdor zapoveduje: soglašati z zapovedovalcem; zapovedovalci in izpolnjevalci zapovedi / postal je zapovedovalec v hiši

SSKJ²

zapovedoválen -lna -o prid.(ȃ)
ki (rad) zapoveduje: zapovedovalen človek; nekateri otroci so zapovedovalni / zapovedovalne besede

zapovedoválno

prisl.:

zapovedovalno reči, vprašati

SSKJ²

zapovedoválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost zapovedovalnega človeka: motila ga je njena zapovedovalnost

SSKJ²

zapovedovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zapovedovati: naveličal se je njegovega zapovedovanja

SSKJ²

zapovedováti -újem nedov. (á ȗ)
praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati: njihova vera jim zapoveduje, da si dobrine delijo; delaj, kakor ti zapoveduje vest
// ukazovati: v tej hiši zapoveduje žena; zapovedovati samemu sebi / v pravljicah zapovedovati vetrovom / star. zapovedovati podrejenim
// star. poveljevati: zapovedovati vojski

zapovedováje

stil. zapovedujé:

zapovedovaje reči

zapovedujóč

-a -e:

zapovedujoč mir, je ugasnil luč

zapovedujoč glas

zapovedujoča kretnja

prisl.: zapovedujoče govoriti

SSKJ²

zapovŕsten -tna -o prid.(r̄)
1. ki leži, se nahaja za drugim: zapovrstni obrambni jarki; zapovrsten niz vagonov
2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zapovrstna klina / dve zapovrstni leti je bila toča / zapovrstni dogodki / zapovrstna številka zaporedna

zapovŕstno

prisl.:

razporejati zapovrstno

SSKJ²

zapovŕstje -a s (ȓ)
1. kar je določeno s sledenjem stvari v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: dejanje se razpleta v časovnem zapovrstju; dogovoriti se o zapovrstju nastopov; spremeniti zapovrstje oddaj / zapovrstje črk v abecedi
2. več sledečih si pojavov, stvari: na njegovo odločitev je vplivalo zapovrstje naključij / opaziti zapovrstje kratkih, svetlih prog na obzorju

SSKJ²

zapovrstjó prisl. (ọ́)
1. izraža zaporedno razvrstitev v prostoru, času: zapovrstjo korakati, stati / naštel je knjige zapovrstjo, kakor so izhajale; oglej si te slike zapovrstjo
2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: pili so zapovrstjo iz enega kozarca; ob odhodu so jima zapovrstjo zaželeli srečno pot
3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: več dni zapovrstjo so jo opazovali; zmagal je dvakrat zapovrstjo; več zob zapovrstjo je gnilih
// izraža, da si kaj sledi v majhnih časovnih presledkih: zapovrstjo je izdal več knjig; poleti je bilo več prireditev zapovrstjo
● ekspr. tega fanta ji odsvetujejo vsi zapovrstjo prav vsi

SSKJ²

zapovŕstnost -i ž (r̄)
značilnost zapovrstnega: zapovrstnost dogodkov; zapovrstnost potresnih sunkov / ugotoviti zapovrstnost dokumentarnih zapisov / vse je prikazano v časovni zapovrstnosti v časovnem zapovrstju

SSKJ²

zapozabíti se in zapozábiti se -im se dov. (ī á) nar. gorenjsko
1. postati duševno odsoten: včasih se je zapozabila in zapela preglasno
2. spozabiti se: kako se je mogel tako zapozabiti

SSKJ²

zapoznèl in zapoznél -éla -o [zapozneu̯] prid.(ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zapoznel razvoj, učinek; zapoznela pomlad; zapoznelo cvetenje
2. ki ostane, se zadržuje kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapozneli ptič / zapozneli plodovi; zapoznelo cvetje / zapozneli vozniki

zapoznélo

prisl.:

zapoznelo izšla knjiga;

prim. zapozneti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapoznélec -lca [zapoznelca in zapozneu̯ca] m (ẹ̑)
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov
// kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije
● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari

SSKJ²

zapoznélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost zapoznelega: zapoznelost prevoda

SSKJ²

zapoznéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: danes je malo zapoznel
2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti se: cvetenje sadja je zapoznelo; prim. zapoznel

SSKJ²

zapoznítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zapozniti: zapoznitev razvoja

SSKJ²

zapozníti -ím dov., zapóznil (ī í) knjiž.
1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti: reforme so zapoznile izbruh nezadovoljstva
2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: če je zapoznil, se je opravičil

zapozníti se

začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje;

zakasniti se:

odhod se je zapoznil

žetev se je zapoznila

ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:

zapoznil se je v gostilni

/ shod se je zapoznil do noči je trajal

●

knjiž. zapoznilo se je in ni mogel nikamor bilo je že pozno (zvečer)

SSKJ²

zapráskati -am dov., tudi zapraskála (á)
1. večkrat potegniti po čem
a) z nohti, kremplji: pes je zapraskal po vratih; zapraskati se po glavi popraskati se
b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: z nožem zapraskati po zidu
2. s tesnim dotikom delajoč razo, premakniti se po čem: drsalke so zapraskale po ledu
3. dati ostre, neprijetne glasove: v sobi je zapraskalo pero; žaga je komaj slišno zapraskala
● v grlu ga je nekaj zapraskalo mu povzročilo neprijeten, pekoč občutek; slabš. zapraskal je svoj podpis pod pogodbo podpisal se je

SSKJ²

zaprasketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
začeti prasketati: kmalu je zaprasketal ogenj / ekspr. okoli njih so zaprasketali streli iz pušk
// dati kratke, rezke glasove: goreča veja je kdaj pa kdaj zaprasketala / pod podplatom je včasih zaprasketala suhljad

SSKJ²

zaprašênost -i ž (é)
1. stanje zaprašenega: zaprašenost okolice cementarne; zaprašenost ozračja
2. slabš. zastarelost, nesodobnost: predstava se ni mogla izogniti zaprašenosti
3. slabš. neživljenjskost, nestvarnost: zaprašenost vzgoje

SSKJ²

zapraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od zapraševati: z asfaltiranjem ceste zmanjšati zapraševanje okolice / zapraševanje rastlin; sredstva za zapraševanje

SSKJ²

zapraševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko
2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti2: zapraševati sadno drevje

SSKJ²

zaprašíti -ím dov., zaprášil (ī í)
1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu
2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa
// agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje

zaprašíti se

postati umazan od prahu:

razstavljeni predmeti so se zaprašili

ura se je zaprašila in ustavila

ekspr.

drobno se usuti:

z jelke se je zaprašil sneg

ekspr.

steči

zdirjati:

otroci so se zaprašili po bregu

/ napadalec se je zaprašil proti nam

z veliko silo, hitrim premikanjem priti kam: pes se mu je zaprašil med noge

v zvezi z v silovito napasti: zaprašil se je vanj in ga tepel; zaprašila se je vanj kakor mačka

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

v zvezi z v

izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik:

zaprašiti se v delo, tek

zaprašèn

-êna -o

deležnik od zaprašiti:

ves je bil zaprašen

zaprašena cesta

zaprašena obleka

zaprašeno ozračje

slabš.

zastarel,

nesodoben:

zaprašen učbenik

zaprašena predstava

zaprašeno romantično delo

slabš.

neživljenjski,

nestvaren:

zaprašene misli

zaprašena znanost

SSKJ²

zapráti -pêrem dov., zaprál (á é)
z neustreznim, slabim pranjem poškodovati: zaprati belo perilo, srajce
● nar. dež je zapral pepel v zemljo povzročil, da se je z njo sprijel

zaprán

-a -o:

zaprana srajca

zaprano perilo

SSKJ²

zaprávdati -am dov. (ȃ)
star. s pravdanjem, tožbami zapraviti: zapravdati posestvo; zaradi mej se je zapravdalo veliko denarja

SSKJ²

zapráviti -im dov. (á ȃ)
1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo
// ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za zdravljenje veliko vsoto; za hrano se dosti zapravi
2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti: zapraviti čast, ugled; zapraviti duševni mir; zapraviti prijateljstvo koga; zapraviti zdravje
// ekspr. ne izrabiti, ne izkoristiti: zapraviti možnosti za dobro uvrstitev, priložnost za gol / s čakanjem zapraviti veliko časa nekoristno porabiti
● pog. zapraviti klobuk izgubiti; evfem. zapravila je otroka imela je splav; ekspr. zapraviti zmago ne doseči je zaradi svoje krivde; ekspr. zapraviti življenje lahkomiselno, nedejavno ga preživeti

zapráviti se

star.

pogubiti se, uničiti se:

boji se, da se sin zapravi

zaprávljen

-a -o:

zapravljena kmetija

zapravljena mladost

zapravljena sreča

SSKJ²

zaprávljanje tudi zapravljánje -a s (á; ȃ)
glagolnik od zapravljati: zapravljanje denarja / zapravljanje zdravja / zapravljanje časa

SSKJ²

zaprávljati -am nedov., tudi zapravljájte; tudi zapravljála (á)
1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapravljati denar; zapravljati dediščino; z veseljačenjem zapravljati premoženje staršev
2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubljati: zapravljati čast, ugled; zapravljati zdravje
// ekspr. ne izrabljati, ne izkoriščati: zapravljati možnosti za napredovanje / zapravljati čas nekoristno porabljati

SSKJ²

zapravljív -a -o prid., zapravljívejši (ī í)
ki rad zapravlja: ta rod ni bil nikoli zapravljiv; zapravljive ženske

zapravljívo

prisl.:

zapravljivo živeti

SSKJ²

zapravljívček -čka m (ȋ)
1. lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi: vpreči konje v zapravljivček; peljati se z zapravljivčkom
2. ekspr. zapravljiv človek: lahkoživček in zapravljivček

SSKJ²

zapravljívec -vca m (ȋ)
1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec
2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem

SSKJ²

zapravljívka -e ž (ȋ)
ekspr. zapravljiva ženska: lahkomiselna zapravljivka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zapravljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zapravljivega človeka: očitati komu zapravljivost; varčnost in zapravljivost

SSKJ²

zapréči -préžem dov., zaprézi zaprézite in zaprezíte; zaprégel zaprégla; nam. zapréč in zaprèč (ẹ́)
1. pripeti vprežno žival z vprežno opremo k vozu: zapreči vola na levo stran ojesa; zapreči konja v koleselj / zapreči voz
2. ekspr. vključiti zlasti v kako težje delo, težjo dejavnost: življenje jih je zapreglo v različne službe
● ekspr. v pogovor so se najprej zapregle ženske vključile

zapréžen

-a -o:

zaprežena žival

SSKJ²

zapréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
star. preprečiti, onemogočiti: zaprečiti izseljevanje; njihova dolžnost je, da se zlo zapreči

SSKJ²

zaprédati -am nedov. (ẹ̄)
1. ovijati, obdajati z izločenimi nitmi, s pajčevino: pajek zapreda muho; ličinka se zapreda / ekspr. mrak je zapredal s svojo tančico vrhove ovijal, obdajal; pren. zla slutnja zapreda njegovo zavest
2. ekspr., z glagolskim samostalnikom delati, povzročati, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapredati koga v pogovor

zaprédati se

ekspr., v zvezi z v

prepuščati se, predajati se čemu:

zapredati se v svoje misli, spomine

SSKJ²

zaprédek -dka m (ẹ̑)
iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev: gosenica si naredi zapredek; iz zapredka zleze metulj; zapredki sviloprejk / pajek ovije jajčeca v zapredek
// kar je temu podobno: zapredek temnih kodrov / zapredek pajčevine v kotu

SSKJ²

zaprédenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost zapredenega: zapredenost gosenice / ekspr. rešiti koga zapredenosti v neprijetna čustva prepuščenosti, predanosti neprijetnim čustvom

SSKJ²

zapréga -e ž (ẹ̑)
1. oprema, s katero se žival, skupina živali zapreže: nadeti zaprego; potrgati zaprego; bleščeča zaprega
2. vprežena žival, skupina živali: zamenjati zaprego
// žival, skupina živali z vozilom, pripravo, v katero je zaprežena: zaprega se pomika po cesti
♦ aer. letalska zaprega jadralno letalo in motorno letalo, ki jadralno letalo vleče
3. glagolnik od zapreči: zaprega vola v voz

SSKJ²

zaprégati -am nedov. (ẹ̄)
pripenjati vprežno žival z vprežno opremo k vozu: zapregati konja v voz / pomagal mu je zapregati kočijo

SSKJ²

zapréka -e ž (ẹ̑)
ovira: prelesti skale in druge zapreke na stezi; preskakovanje zaprek / odpraviti, premagati zapreke pri gospodarskem razvoju / poroki ni delal nihče zapreke ni nihče nasprotoval
♦ šport. tek z zaprekami daljši tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir, jarkov z vodo

SSKJ²

zaprepáden -a -o prid. (ȃ)
pog. zgrožen, osupel: ves je bil zaprepaden ob tej misli; zaprepaden je poslušal njihove dokaze

zaprepádeno

prisl.:

zaprepadeno gledati

SSKJ²

zaprepástiti -im dov. (ā ȃ)
star. neprijetno presenetiti, osupniti: sodba ga je zelo zaprepastila; te besede so jo zaprepastile

zaprepástiti se

zgroziti se, osupniti:

zaprepastil se je, ko je zagledal ranjenca

zaprepáščen

-a -o:

zaprepaščen obraz

SSKJ²

zaprepáščati -am nedov. (á)
star. neprijetno presenečati, osupljati: tako ravnanje ljudi zaprepašča

SSKJ²

zaprepáščenje -a s (ȃ)
star. neprijetno presenečenje, osuplost: tolikšna neodgovornost vzbuja zaprepaščenje

SSKJ²

zaprêsti -prêdem in zaprésti -prédem dov., zaprèl zaprêla in zapréla (é; ẹ́)
1. oviti, obdati z izločenimi nitmi, s pajčevino: pajek je zapredel muho; gosenica se zaprede / zapresti jajčeca v mešiček / zapresti okno s pajčevino / ekspr.: megle so zapredle vrhove ovile, obdale; zapredla ga je noč
2. oglasiti se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: kdaj pa kdaj je maček glasno zapredel / maček je legel k peči in zapredel začel presti
3. ekspr. tiho reči, povedati: zdaj razumem, je zapredel
4. v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem; zaplesti: zapresti koga v kako zadevo
// z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zapresti koga v pogovor, razpravo
● ekspr. zapresti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj; ekspr. trda mu je zapredla prišel je v neprijeten, nevaren položaj

zaprêsti se

, in zaprésti se ekspr., v zvezi z v

prepustiti se, predati se čemu:

zapresti se v molk, žalost

/ zapresti se v spomine

zapredèn

-êna -o in zapréden -a -o:

biti zapreden v svoje misli

stavba, zapredena v meglo

SSKJ²

zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
// narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
// narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
// narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
// narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
// narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
// publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli

zapréti se

preiti v visok, hribovit svet:

tukaj se dolina zapre

svet se na severu zapre

z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor:

zapreti se v hišo, sobo

ekspr.

postati zadržan, nezaupljiv:

družina se je zaprla pred njim

/ po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi

●

krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več

zapŕši

zastar.:

zaprši vrata, se ogleduje naokrog

zapŕt

-a -o

deležnik od zapreti:

biti zaprt za samostanskimi zidovi

biti po nedolžnem zaprt

zaprta cesta, meja

zaprta steklenica

v kabinete zaprta znanost

gostilna je danes zaprta

zaprta vrata

/ kot opozorilo zaradi inventure zaprto

ki ima streho in stene:

zaprti avtomobil

zaprta kočija

/ delati v zaprtem prostoru

ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica

ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj

ki je od vseh strani obdan s čim:

mesto z zaprtimi trgi

zaprto dvorišče

/ ta dolina je zelo zaprta

ki ima malo stikov z drugimi:

zaprta družba

univerza ne sme biti zaprta organizacija

/ vase zaprta stroka

ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani:

podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost

o tem bodo razpravljali na zaprti seji

/ počitniški dom zaprtega tipa

/ zaprta predstava

/ filmi za zaprt krog gledalcev

/ časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati

knjiž.

težko razumljiv:

odprta in zaprta umetnost

zaprto pesništvo moderne dobe

ki ne izpoveduje svojih misli, čustev:

tih, zaprt človek

/ vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase

ki se nenormalno redko, težavno iztreblja:

nosečnice so pogosto zaprte

strojn.

ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice:

zaprt hladilni sistem pri avtomobilih

kroženje vode v zaprtem obtoku

●

ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo

♦

anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt transakcijski račun ne imeti pravice izplačevati z določenega transakcijskega računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jezikosl. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; pravn. zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni

SSKJ²

zapretíti -ím dov., zaprétil (ī í)
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zapretili so mu, da ga bodo pretepli; zapretiti s tožbo, z zaporom
// zastrašujoče zamahniti: zapretiti komu s palico / šaljivo mu je zapretila s prstom

zapretèn

-êna -o:

zapretena kazen

SSKJ²

zaprézati -am nedov. (ẹ̄)
zapregati: zaprezati konja / zaprezati voz

SSKJ²

zapréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zaprego: zaprežna oprema; zaprežna vrv zaprežnica / zaprežni konj vprežni konj

SSKJ²

zapréžnica -e ž (ẹ̑)
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu: odpeti zaprežnice; konj je utrgal desno zaprežnico

SSKJ²

zapŕhati -am dov. (r̄)
1. večkrat prhniti: v hlevu je zaprhal konj; žrebec je od vznemirjenja zaprhal
2. ekspr. prhajoč reči: umakni se, je jezno zaprhal
● zastar. kokoš je zaprhala zaprhutala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaprhútati -am dov., zaprhutála (ū)
1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: tik ob njem je zaprhutal petelin; brezoseb. v gozdu je nenadoma zaprhutalo / ekspr. ognjeni jeziki so zaprhutali slišno zaplapolali
2. prhutajoč zleteti: prepelica je zaprhutala izpred kose; ptič zaprhuta v zrak

SSKJ²

zapričéti -čnèm dov., zapričél; nam. zapričét in zapričèt (ẹ́ ȅ)
zastar. začeti: dokončal je tisto, kar je zapričel njegov predhodnik

SSKJ²

zaprídigati -am dov. (í)
1. začeti pridigati: stopil je prednje in zapridigal
2. ekspr. reči, povedati: zapridigal je, da je izdajalec

SSKJ²

zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́)
narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati
// narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili

zapriséči se

knjiž.

trdno obljubiti, skleniti:

zaprisegel se je, da tega ne bo več delal

zapriséžen

-a -o:

zaprisežen izvedenec

zapriseženi sodni tolmač

●

brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden

SSKJ²

zapriséga -e ž (ẹ̑)
1. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: opraviti zaprisego; zaprisega pri zastavi; obred zaprisege; obrazec za zaprisego
2. glagolnik od zapriseči: sodnikova zaprisega priče / krivična zaprisega prisega

SSKJ²

zapriséženec -nca m (ẹ̑)
kdor je zaprisežen: izjava zapriseženca

SSKJ²

zapróditi -im dov. (ọ̄)
z delovanjem vode povzročiti, da je kaj prekrito, zasuto s prodom: hudournik je zaprodil njivo

zapróden

-a -o:

zaproden svet

zaprodena struga

SSKJ²

zaprosílo -a s (í)
pravn. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč: ugoditi zaprosilu

SSKJ²

zaprosítev -tve ž (ȋ)
vložitev prošnje, navadno za priznanje določenih pravic: komisija se s prošnjami ukvarja po vrstnem redu zaprositev; zaprositev za azil / postopek za zaprositev štipendije

SSKJ²

zaprosíti -prósim dov. (ī ọ́)
1. izraziti komu željo
a) da kaj da, naredi: zaprositi koga za časopis; zaprositi za pomoč, službo, štipendijo; zaprositi za uslugo / zaprositi za pomočnika / zaprositi za besedo
b) da kdo postane deležen česa: zaprositi za odpuščanje
● ekspr. zaprosil je za njeno roko zasnubil jo je
2. proseče reči, povedati: tiho je zaprosil: prižgi luč; zaprosil je, naj bo miren

zapróšen

-a -o:

poslati zaprošeni papir

vsakdo je bil zaprošen, da pomaga

SSKJ²

zapŕsje -a s (ȓ)
zool. zadnji člen oprsja pri nekaterih žuželkah: predprsje, sredoprsje in zaprsje

SSKJ²

zapŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi: konj je na kratko zaprskal in se ustavil

SSKJ²

zapršéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. začeti pršeti: zapršel je dež; iz prhe je zapršela voda
2. zleteti v obliki drobnih kapelj, delcev: sneg je konju zapršel izpod kopit / udaril je po železu in iskre so zapršele na vse strani

SSKJ²

zapŕtek -tka tudi zaprtèk -tkà m (ȓ; ə̏ ȁ)
1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino: iz nekaj jajc so se izvalili piščanci, nekaj pa je bilo zaprtkov; smrdel je kot star zaprtek
2. nar. slabo razvit človek, zlasti otrok: tak zaprtek, pa že kadi

SSKJ²

zaprtíja -e ž (ȋ)
zastar. karantena: razglasiti zaprtijo za določeno območje; konjska zaprtija
● zastar. zaradi tepeža je bil v zaprtiji v zaporu, ječi

SSKJ²

zapŕtje -a s (ȓ)
1. glagolnik od zapreti: zaprtje meje / zaprtje trgovin / zaprtje številnih podjetij
● star. pobegniti iz zaprtja iz zapora, ječe
2. neobičajno redko, težavno iztrebljanje: zdravilo proti zaprtju

SSKJ²

zaprtnják -a m (á)
knjiž. (vase) zaprt človek: prikaz zaprtnjaka v romanu

SSKJ²

zapŕtost -i ž (ȓ)
značilnost, stanje zaprtega: zaprtost sobe / zaprtost oči / zaprtost prostorov / zaprtost jame za obiskovalce / zaprtost oblačila / zaprtost dvorišča / kulturna zaprtost; zaprtost univerze / knjiž. zaprtost izpovedi likovnega izražanja težka razumljivost / knjiž. preraščati zaprtost revije nedostopnost, ozkost / premagati zaprtost vase zadržanost, nezaupljivost; zaprtost v vedenju

SSKJ²

zaprtotrósnica -e ž (ọ̑)
nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes: prostotrosnice in zaprtotrosnice

SSKJ²

zapŕva prisl. (ȓ)
zastar. sprva: dejanje ga je tako prevzelo, da zaprva ni vedel, kaj storiti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

záptija -e tudi -a m (ā)
v turškem okolju, nekdaj stražnik, orožnik: strah pred zaptijami

SSKJ²

zapúfati se -am se dov. (ȗ)
nižje pog. zadolžiti se: zapufati se ob nakupu

zapúfan

-a -o:

zaradi draginje so zelo zapufani

SSKJ²

zapúhati -am dov. (ū)
1. začeti puhati: lokomotiva je zapuhala in vlak se je premaknil
// ekspr. puhajoč se premakniti: ladja je zapuhala proti vzhodu
2. večkrat izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: zapuhati v mrzle roke; zapuhati v žerjavico / zapuhal mu je dim v obraz
3. s sunkovitim izdihavanjem izraziti nezadovoljstvo: medved je zapuhal / ekspr. od jeze je zapuhal
// ekspr. puhajoč jezno reči: nič ti ne pripada, je zapuhal vanj

SSKJ²

zapuhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. dvigniti se in zaradi razširitve v zraku navadno izginiti: iz dimnika je zapuhtel oblak dima
2. razširiti se in biti zato zaznaven z vohom: po sobi je zapuhtel oster vonj
3. začeti puhteti: toliko časa je kurila, da je peč zapuhtela / ekspr. gozd je zapuhtel v sopari

SSKJ²

zapustítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zapustiti: zapustitev stražarskega mesta / zapustitev otroka / zapustitev dela

SSKJ²

zapustíti -ím dov., zapústil (ī í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje
// izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo
2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti
// izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / nenadoma nas je zapustil naš oče v osmrtnicah je umrl
3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo
// prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili
4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil
5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest
6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest
7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo
8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike
● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti

zapustíti se

nav. ekspr.

zanemariti se:

ženske se v teh letih rade zapustijo

/ postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil

zapustívši

star.:

zapustivši prijateljico, je stekla proti domu

zapuščèn

-êna -o

deležnik od zapustiti:

skrbeti za zapuščene otroke

umrl je od vseh zapuščen

pravkar zapuščena soba

ekspr.

neurejen,

zanemarjen:

zapuščen sadovnjak

vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen

ekspr.

prazen,

nenaseljen:

zapuščena vas

/ okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno

/ zapuščeni rovi v rudniku

ekspr.

osamljen,

sam

po smrti moža se je počutila zelo zapuščena

SSKJ²

zapústnica -e ž (ȗ)
ženska, ki zapusti premoženje: plačevala je oskrbnino za zapustnico; premoženje zapustnice; dediči po zapustnici

SSKJ²

zapústnik -a m (ȗ)
kdor zapusti premoženje: preživljati zapustnika; dobiti dediščino po zapustniku

SSKJ²

zapúščanje -a s (ú)
glagolnik od zapuščati: zapuščanje vasi / zapuščanje naturalizma v oblikovanju

SSKJ²

zapúščati -am nedov. (ú)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu: delavci v gručah zapuščajo tovarno; srečal ga je, ko je zapuščal park / publ. voda, ki zapušča hladilni sistem, je primerno ohlajena teče iz njega
// izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje: po vojni so ljudje zapuščali vasi / mladi zapuščajo kmetije
2. izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: drug za drugim so zapuščali družbo; samica zapušča mladiče le takrat, ko gre po hrano
// izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: odrasli otroci zapuščajo starše
3. delati, da preneha določeno razmerje s kom: fantje zapuščajo dekleta / pristaši ga zapuščajo
// prenehavati skrbeti za koga, pomagati komu: zapuščati ljudi v stiskah, težavah
4. delati, da kdo kaj dobi kot dediščino: kmetje so navadno zapuščali posestva sinovom / v oporoki zapušča premoženje otrokom
5. delati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo; puščati: kolesa so zapuščala sled / bolezen zapušča okvare povzroča / pog. predstava zapušča v gledalcu močen vtis povzroča, da o njej razmišlja
6. nav. ekspr. izraža pojemanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: razum, spomin, vid zapušča starega človeka / moči so ga začele zapuščati / pogum, zavest ga zapušča
7. pretrgovati, trgati svojo dejavno vključenost v kaj: veliko mladih letos zapušča šolo / zapuščati organizacijo, stranko
8. publ. ne upoštevati: ta filozof ne zapušča humanističnih vrednot
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. živci ga zapuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati

zapúščati se

nav. ekspr.

zanemarjati se:

stara se in se zapušča

/ strokovno se zapuščati

zapuščáje

star.:

zapuščaje starše, je mislil na srečno otroštvo

zapuščajóč

-a -e:

zapuščajoč mesto, so peli

SSKJ²

zapuščênček -čka m (é)
nav. ekspr. manjšalnica od zapuščenec: skrbeti za zapuščenčke

SSKJ²

zapuščênec -nca m (é)
ekspr. zapuščen človek: obiskovati zapuščence

SSKJ²

zapuščênka -e ž (é)
ekspr. zapuščena ženska: bila je zapuščenka med tujci

SSKJ²

zapuščênost -i ž (é)
1. stanje zapuščenega: sprijazniti se z zapuščenostjo od vseh / zapuščenost nekdaj negovanih parkov neurejenost, zanemarjenost
2. ekspr. praznost, nenaseljenost: hiša se je zaradi zapuščenosti začela podirati / zapuščenost polj jeseni
3. ekspr. osamljenost1, samota: tolažiti koga v zapuščenosti; občutek zapuščenosti

SSKJ²

zapuščína -e ž (í)
1. premoženje umrlega: razdeliti zapuščino; delež iz očetove zapuščine
2. navadno s prilastkom kar je ohranjeno iz preteklosti: duhovna zapuščina pretekle dobe / zapuščina starorimske kulture
3. navadno s prilastkom kar ostane po smrti umetnika, zlasti neizdana, neobjavljena dela, pisma: urediti pisateljevo literarno zapuščino / Prešernova pesniška zapuščina

SSKJ²

zapuščínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zapuščino: reševati zapuščinske zadeve
♦ pravn. zapuščinski postopek; zapuščinska pravda; zapuščinska razprava; zapuščinsko sodišče

SSKJ²

zár -a m (ȃ)
v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo: dekle, zavito v zar

SSKJ²

zára -e ž (ȃ)
nav. mn., nar. koroško ozara: obračati konje na zarah; popasene zare

SSKJ²

zaračúnati -am dov. (ȗ)
napisati, povedati dolžni znesek za kaj: zaračunati popravilo motorja; zaračunati naročniku prevoz; zaračunati storitev po ceniku; kosilo so jim preveč zaračunali / nobene stvari mu ni naredil zastonj, vse mu je zaračunal; zaračunati zamudne obresti

zaračúnati se

uračunati se:

zaračunal se je za precejšnjo vsoto

/ zaračunal se je glede njegovih sposobnosti

SSKJ²

zaračunávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaračunávati -am nedov. (ȃ)
pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti

SSKJ²

zaračúniti -im dov. (ū ȗ)
zastar. zaračunati: stanovanje jim je prav drago zaračunil

SSKJ²

zaràd in zarad predl. (ȁ)
zastar., z rodilnikom zaradi: tega kraja se je rad spominjal zarad gostoljubnosti ljudi / ustavili so se zarad počitka

SSKJ²

zarádi in zaradi predl. (ȃ) z rodilnikom
1. za izražanje vzroka: zaradi megle in neprimerne hitrosti se je zgodilo več nesreč; najboljši igralec zaradi poškodbe ni nastopil v tekmi / nenagrajenih del zaradi tehničnih razlogov ne bodo vrnili iz / bili so v skrbeh zaradi hčerke; zaradi njega je mnogo pretrpela / opravičiti odsotnost zaradi bolezni; ugotoviti škodo zaradi poplave / v zadrego je prišel zlasti zaradi tega, ker je imel premalo izkušenj
2. za izražanje namena: jarke so skopali zaradi obrambe mesta; šli so v klet zaradi pijače / ostal je samo zaradi dobrega vtisa da bi naredil dober vtis / to nalogo so mu dali samo zaradi tega, da bi ga onemogočili
// za izražanje cilja; glede2: šel se je posvetovat zaradi nakupa avtomobila; govoril je z ljudmi zaradi volitev
// v prislovni rabi, v zvezi zaradi lepšega zaradi dobrega vtisa, formalnosti: branil se je samo zaradi lepšega, potem pa je vse pojedel; jezili so se, vendar le zaradi lepšega; vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo zaradi lepšega
3. ekspr. za izražanje ozira: zaradi nas lahko še ostanete; zaradi otrok mi je žal, da predstave niso videli; zaradi tega psa lahko vsak pride v hišo / za neumnosti je prestar, zaradi tega ne skrbite preveč glede tega, za to / pravite, da ima dve hiši? Zaradi mene jih lahko ima tudi več ne vem, ne zanima me, koliko jih ima
4. v vezniški rabi za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: niso bili zbrani, zaradi tega so naredili dosti napak; lani jim je pozimi zmanjkalo premoga, zaradi tega so se letos pravočasno založili
// v oziralnih odvisnih stavkih, v zvezi zaradi katerega za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel
● ekspr. pazi, da se mu ne boš zameril. Zaradi mene izraža zavrnitev; te lahko pospremim? Zaradi mene izraža brezbrižno privolitev; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; umetnost zaradi umetnosti larpurlartizem

SSKJ²

zarájati1 -am nedov. (á)
delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki: zarajati številne potomce
● knjiž. neodpornost zaraja bolezni povzroča

SSKJ²

zarájati2 -am dov. (ȃ)
knjiž. zaplesati, izražajoč veselje: zarajala sta po sobi / priklonil se je dekletu, da bi zarajala zaplesala
● ekspr. srce mu je zarajalo od presenečenja zelo se je razveselil

SSKJ²

zarána prisl. (ā)
knjiž. zgodaj zjutraj: zarana odpotovati, vstati; danes se je zbudila že zarana; jutri zarana bo že na cilju / delajo od zarana do pozne noči
// zgodaj sploh: pozimi je že zarana tema

SSKJ²

zaráno prisl. (ā)
star. zgodaj zjutraj: zarano gnati živino na pašo; zarano iti kosit

SSKJ²

zaranžírati -am dov. (ȋ)
1. skladno, estetsko urediti ali opremiti: zaranžirati izložbo
2. ekspr. organizirati, pripraviti: zaranžirati združitev podjetij

zaranžíran

-a -o:

lepo zaranžirano darilo

vnaprej zaranžirano dejanje

SSKJ²

zarásel -sla -o tudi zarástel -tla -o [zarasəu̯; zarastəu̯] prid. (ā á)
prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla / očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin / v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit
♦ les. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti

SSKJ²

zaráslost -i ž (á)
lastnost, značilnost zaraslega: zaraslost posek / zaraslost brade

SSKJ²

zarást -i in -í ž (ȃ)
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini:

SSKJ²

zarástek -tka m (ȃ)
zarastlina: zarastki na veji

SSKJ²

zarásti -rástem in -rásem dov., zarásel in zarástel (á)
rastoč prekriti, zapolniti: koprive so zarasle dvorišče; stezo je zaraslo drevje / grmičevje je zaraslo travnik / brada mu je zarasla obraz v veliki meri pokrila

zarásti se

postati prekrit, zapolnjen z rastlinami:

poseka se je zarasla

/ opuščena njiva se hitro zaraste

z rastjo tkiva postati cel, zaceljen:

ranjena kost se ni hotela zarasti

zaradi komplikacij se koža še ni zarasla

/ rebra so se nepravilno zarasla zrasla

zaráščen

stil. zarásten -a -o:

z grmičevjem zaraščen kraški svet

komaj so hodili po zaraščenih poteh

●

ekspr. biti zaraščen v obraz v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit;

prim. zarasel

SSKJ²

zarastlína in zaraslína -e ž (í)
kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli: na licu je imel zarastlino od udarca s polenom / zarastlina na drevesu
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah

SSKJ²

zaráščanje -a s (á)
glagolnik od zaraščati: zaraščanje golih kamnitih tal / zaraščanje rane

SSKJ²

zaráščati -am nedov. (á)
rastoč prekrivati, zapolnjevati: trava zarašča dvorišče

zaráščati se

postajati prekrit, zapolnjen z rastlinami:

goličave se zaradi prepovedi paše zaraščajo

/ pašniki se zaraščajo

z rastjo tkiva postajati cel, zaceljen:

rana se hitro zarašča

SSKJ²

zaráščenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost zaraščenega: gosta zaraščenost rečnih bregov / ekspr. zaraščenost obraza

SSKJ²

zardečéti -ím dov. (ẹ́ í)
pordeti: listje je jeseni zardečelo / vneto mesto zardeči

SSKJ²

zardečíti -ím dov., zardéči in zardêči; zardéčil (ī í)
knjiž. pordečiti: sonce je zardečilo vrhove gora

zardečíti se

postati rdeč:

nebo na vzhodu se je zardečilo

rdeče se odraziti, pokazati:

za ovinkom so se zardečile luči

na obali so se zardečile strehe

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zardélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost zardelega: zardelost deklet / zardelost obraza

SSKJ²

zardéti -ím dov., zardì (ẹ́ í)
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz
● ekspr. zardela je do las, ušes po vsem obrazu, zelo
2. ekspr. pordeti: nebo je zardelo

zardèl

in zardél -éla -o:

imela je od joka zardele oči

SSKJ²

zardévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zardevati: poslušati kaj brez zardevanja; zardevanje od sramu; zardevanje in prebledevanje

SSKJ²

zardévati -am nedov. (ẹ́)
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: zardevala je in se obračala vstran; zardevati od joka, sramu / zardevati v obraz

zardevajóč

-a -e:

zardevajoč mu je odgovarjala

zardevajoč obraz

zardevajoče dekle

SSKJ²

zarébrnica -e ž (ẹ̑)
kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta: kupiti zarebrnico / svinjske, telečje zarebrnice / telečja zarebrnica z omako

SSKJ²

zarêči -rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é)
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik
// z besedami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: pri rojstvu mu je zarekla / ni je mogel pozabiti, zarekla mu je

zarêči se

nehote reči, kar se ne namerava:

zarekel se je in mu izdal skrivnost

v naglici se mu je zareklo

pomotoma reči kako besedo namesto druge: govoril je gladko, samo enkrat se mu je zareklo; oprostite, zareklo se mi je

ekspr.

odločno izraziti svojo odločitev, sklep glede česa:

zarekel se je, da jo bo dobil

zarekel se je, da jim ne bo povedal

●

ekspr. danes so se vsi zarekli proti meni mi nasprotujejo, me onemogočajo

zarečèn

-êna -o:

zarečena živina

●

zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti

SSKJ²

zaréčje -a s (ẹ̑)
knjiž. svet za reko: vas je ležala v zarečju Save

SSKJ²

zaredítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zarediti: zareditev rakov v reki / zareditev mrčesa v stanovanju

SSKJ²

zaredíti -ím dov., tudi zarédi; zarédil; zarejèn (ī í)
narediti, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarediti v jezeru ribe; pren., ekspr. prepiri so med njimi zaredili sovraštvo

zaredíti se

začeti živeti kje zlasti v velikem številu:

v votlem deblu so se zaredili sršeni

v mlaki so se zaredile žabe

v obleki so se zaredili molji

SSKJ²

zaregljáti -ám dov. (á ȃ)
1. oglasiti se z glasom rega: tu in tam je zaregljala kaka žaba / žabe so hkrati zaregljale začele regljati
2. povzročiti enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: namesto zvonjenja so zaregljale raglje / ekspr. sredi noči je zaregljal mitraljez / strojnice so zaregljale s stolpa
3. slabš. neprijazno, jezno reči: predrzno mu je zaregljala v obraz

zaregljáti se

nar.

zasmejati se:

veselo se je zaregljala

SSKJ²

zarêja -e ž (ȇ)
star. zareditev, zaploditev: zareja plemenske živine / zareja mrčesa v stanovanju

SSKJ²

zarejalíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zareja: odpraviti zarejališča mrčesa / zarejališče nevarnih bolezni kotišče

SSKJ²

zarêjati -am nedov. (é)
delati, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu: zarejati rake v reki

zarêjati se

začenjati živeti kje zlasti v velikem številu:

v umazanih prostorih se zareja mrčes

SSKJ²

zarèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče: izgovoriti zarek
// urok: preklicati zarek
2. glagolnik od zareči: zarek bolezni / zareki zaradi prehitrega govorjenja

SSKJ²

zarékati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge: zaradi raztresenosti se je zarekala
2. odločno izražati svojo trdno odločitev, sklep glede česa: rad se zareka; ne zarekaj se v nobeni stvari

SSKJ²

zarenčáti -ím dov., zarênči in zarénči; zarênčal in zarénčal (á í)
1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: ko je stopil k vratom, je pes zarenčal
2. slabš. reči z nizkim, neprijaznim glasom: med pogovorom je večkrat nekaj zarenčal / zarenčal je, ker dvorišče ni bilo lepo pospravljeno razjezil se je, razburil se je

SSKJ²

zarentáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z grobim, zadirčnim govorjenjem izraziti jezo, nezadovoljstvo: nekaj časa se je jezno prestopal, potem pa zarentačil; zarentačil je zaradi zamujanja / zarentačiti na koga, nad kom

SSKJ²

zarepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. razjeziti se, razburiti se: tako se je zarepenčila, da so jo težko pomirili

SSKJ²

zarés člen. (ẹ̑)
1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil
// izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš
2. v prislovni rabi zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares
● to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena
3. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne
4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli
5. izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares

SSKJ²

zarésen -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr.
1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost
2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek
3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen
4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice
● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja

zarésno

prislov od zaresen:

vsi so ga zaresno vzljubili

bolnik se je začel zaresno zdraviti

v členkovni rabi

res,

zares:

ti si zaresno bedak

zaresno sem truden

sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zarésnost -i ž (ẹ̑) ekspr.
1. stvarnost, resničnost: pisatelj zna ohranjati ravnotežje med igro in zaresnostjo; ločiti sanje od zaresnosti
2. resnost: zaresnost besedila

SSKJ²

zarévsati -am dov. (ẹ̑)
zarevskati: pes je zarevsal / ostro je zarevsal na otroke

SSKJ²

zarévskati -am tudi zarêvskati -am dov. (ẹ̑; ȇ)
1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi: ko je stopil na dvorišče, je pes zarevskal / pes je zarevskal na prišleca / ekspr. v dolini je zarevskal mitraljez
2. slabš. zadirčno reči: požugal je s prstom in zarevskal / jezno je zarevskal nanj

SSKJ²

zarévskniti -em tudi zarêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
revskniti: mati je nekaj zarevsknila / pojdi stran, je zarevsknila nanj

SSKJ²

zarèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od zarezati: zarez v les; zarez z nožem / zarez brazde
2. zareza: dolg, globok zarez

SSKJ²

zaréza -e ž (ẹ̑)
1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom: pri rezanju kruha delati zareze na deski; narediti zarezo na poganjku in vstaviti vanjo cepič; označiti kaj z zarezami; globoka, ostra zareza; zareze in jamice
// kar je po obliki tej podobno: vtakniti izvijač v zarezo na glavi vijaka; s kitom zapolniti zareze pri oknu špranje; zareza na dogi utor / ostre zareze ob ustih, na čelu gube, črte
2. knjiž. bistvena sprememba, preusmeritev v kakem delovanju, na kakem področju: v njunem dopisovanju je nastala zareza / objava te knjige je prinesla zarezo v njegovo življenje; novi nazori so povzročili zarezo v umetniškem ustvarjanju
// kar povzroči tako spremembo, preusmeritev: ta dogodek štejemo za pomembno zarezo pri uveljavljanju novih pogledov
// čas, ko pride do take spremembe, preusmeritve: leto 1963 pomeni zarezo v povojni liriki
3. glagolnik od zarezati; zarez: hitra zareza v kožo
4. lit. odmor v verzu sredi stopice: vrstica z zarezo v sredini; zareza za trohejem

SSKJ²

zarézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
// rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
// povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
// ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
● ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj

zarézati se

zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov:

kolesa so se zarezala v sneg

ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča

narediti se v površino česa:

ostra črta se ji je zarezala med obrvmi

gube so se mu zarezale v čelo

ekspr.

priti v notranjost, duševnost koga:

marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj

/ ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest

●

ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele

zarézan

-a -o

deležnik od zarezati:

zarezano deblo

globoko zarezana dolina reke

v usnje zarezane reže

ekspr.

izoblikovan:

poševno zarezane oči

ostro zarezane poteze okrog ust

SSKJ²

zarezávati -am nedov. (ȃ)
zarezovati: zarezavati drevo / zarezavati v les / reka se zarezava v dolino

SSKJ²

zarézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zarezo: zarezna črta; zarezna vdolbina / zarezna opeka

SSKJ²

zarezgetáti -ám tudi -éčem [tudi zarəzgetati] dov. (á ȃ, ẹ́)
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi: žrebci so se splašili in zarezgetali
// ekspr. dati rezgetanju podobne glasove: nekje je zarezgetala strojnica

zarezgetáti se

ekspr.

z visokim, rezkim glasom se zasmejati:

zarezgetala se je na vse grlo

SSKJ²

zarézica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od zareza: narediti zarezice na ovratniku / zarezice na dlani

SSKJ²

zaréznik -a m (ẹ̑)
grad. strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih: z zarezniki krita streha

SSKJ²

zarezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zarezovati: zarezovanje smrek / zarezovanje v les

SSKJ²

zarezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice
2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje

zarezováti se

biti speljan, voditi skozi kaj:

potok se zarezuje v sotesko

zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov:

kolesa voza so se zarezovala v blato

ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat

ekspr.

prihajati v notranjost, duševnost koga:

vojni dogodki so se zarezovali vanj

žalost se vse bolj zarezuje vame

SSKJ²

zarežáti -ím dov., zarêži in zaréži; zarêžal in zaréžal (á í)
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: mačka je zarežala in zapihala / pes je zarežal v prišleca
2. slabš. reči z odsekanim, zadirčnim glasom: general je srdito nekaj zarežal / namesto da bi odgovoril, je samo zarežal jezno zavpil
// s predlogom odsekano, zadirčno spregovoriti s kom: zarežal je na sosedove otroke; jezno je zarežal nad dekletom

zarežáti se

ekspr.

s široko odprtimi usti se zelo glasno zasmejati:

ko so ga zagledali, so se vsi zarežali

dobrovoljno, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se zarežati

/ zarežati se na vsa usta

slabš. zasmejati se, posmehniti se: vsi so se zarežali njegovim nerodnostim; zarežal se mu je v obraz; prav nesramno se mu je zarežala

SSKJ²

zaríbati -am dov. (ȋ)
1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave: zaradi ugovarjanja ga je zaribal; s prenagljeno odločitvijo se je zaribal / nepričakovan napad je zaribal vso situacijo zapletel
2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: v hipu ga je zaribal / ti molči o vzgoji, ga je zaribal
♦ grad. zaribati beton grobo zgladiti svežo betonsko površino

zaríbati se

pog.

prevarati se, zmotiti se:

pri prodaji smo se zaribali

teh. žarg.

poškodovati se zaradi prevelikega trenja med gibljivim in negibljivim delom:

ležaji koles so se zaribali

če olje odteče, (se) valj motorja zariba

zaríban

-a -o:

zariban bat

●

pog. to življenje je že samo po sebi zaribano težavno, neprijetno

SSKJ²

zarídati -am dov. (ī)
nar. zakrmariti, usmeriti: zaridati voz v pravo smer

SSKJ²

zarígati -am dov. (ȋ)
oglasiti se z glasom i-a: osel je nenadoma zarigal
// ekspr. dati riganju podobne glasove: sredi smeha je zarigal

SSKJ²

zarigljáti -ám in zarígljati -am dov. (á ȃ; ȋ)
nižje pog. zapahniti: zarigljati vrata

SSKJ²

zaríniti -em dov. (í ȋ)
s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zariniti kol v seno; zariniti palico v sneg / zariniti si roke v lase / zariniti iglo v žilo zabosti; zariniti lopato v zemljo zasaditi; zariniti meč v nožnico vtakniti, poriniti
// s potiskanjem spraviti v določen položaj: trdo je zarinil zapah, zatič
● nar. pobral je kamen in ga zarinil proti meni vrgel

zaríniti se

zaradi kake sile prodreti v kaj:

krogle so se zarinile v tla

/ ekspr. zariniti se z avtomobilom v kup snega; pren., ekspr. strah se je zarinil vanj

ekspr. spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega; zariti se: zarinil se je v seno in zaspal / zariniti se v gosto grmovje

zarínjen

-a -o:

slabo zarinjen zapah

palica, zarinjena v razpoko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zarípel -pla -o [zaripəu̯] prid. (í)
ki ima zaradi razburjenja, razgretosti zelo rdeč in napet obraz: zaripli prodajalci so hvalili svoje blago; biti ves zaripel od jeze, razburjenja, vročine / biti zaripel v obraz / zariple oči izbuljene / zaripel obraz
● ekspr. zariplo vpitje jezno, razburjeno; prim. zaripniti

SSKJ²

zaripéti -ím dov. (ẹ́ í)
star. zaripniti: od jeze je zaripela v obraz

SSKJ²

zarípiti se -im se dov. (í ȋ)
star. zaripniti: od jeze se je zaripila v obraz

zarípljen

-a -o

zaripel:

od zadrege zaripljen fant

SSKJ²

zaríplost -i ž (í)
stanje zariplega: zariplost obraza / razburiti se do zariplosti

SSKJ²

zarípniti -em dov. (í ȋ)
postati zaripel: ob teh besedah je ves zaripnil; zaripniti od jeze / zaripniti v obraz / zaradi joka mu je obraz zaripnil

zarípnjen

-a -o

zaripel:

zaripnjen obraz;

prim. zaripel

SSKJ²

zarís -a m (ȋ)
1. glagolnik od zarisati: hiter zaris znamenja v pesek / zaris potovanja na zemljevid
2. kar je zarisano, narisano: opaziti na steni zarise iz dveh črt; globoki zarisi koles odtisi
3. kar se zariše: zaris senc na steni / temen zaris gore na obzorju
4. knjiž. zamisel, zasnova: podati zaris delovanja društva / ohranilo se je več zarisov njegove študije osnutkov
5. knjiž. opis, prikaz: pesmim je dodan kratek zaris pesnikovega življenja; zgodovinski zaris razvoja povojne lirike

SSKJ²

zarísati -ríšem dov. (ȋ)
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti: s prstom je zarisal v sneg kvadrat; z žebljem je zarisal črto v pod / zarisati krog okrog imena narisati
2. s črto, črtami označiti: na zemljevidu so zarisali pot, ki jo morajo prehoditi; na letvi so zarisali, kje jo je treba odžagati / zarisati mejo med parcelami
3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: letalo je zarisalo bele proge na nebo; mesečina je zarisala na gladino srebrne trakove / skrb mu je zarisala gube v čelo
4. knjiž. opisati, orisati: v predavanju je zarisal pesnikovo pojmovanje romantike; z nekaj besedami je zarisal njegov značaj
5. publ. določiti, izoblikovati: stranki so zarisali program; zarisati nove smernice razvoja

zarísati se

zmotiti se pri risanju, zarisovanju:

zarisati se pri kroju

ekspr.

pokazati se v obrisih:

v mraku se je zarisala ženska postava

pod nami se je zarisala široka struga reke

pojaviti se na podlagi: na oknih so se zarisale ledene rože / na čelu se mu je zarisala guba

postati viden, pokazati se: na obrazu se mu je zarisala jeza; v očeh se ji je zarisal strah

zarísan

-a -o:

trdno zarisan program

ostro zarisane gore na obzorju

SSKJ²

zarisávati -am nedov. (ȃ)
zarisovati: zarisavati kroge po pesku / zarisavati meje, pot / v daljavi se zarisavajo gore

SSKJ²

zarísba -e ž (ȋ)
fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: odpraviti zarisbo s kombinacijo več leč

SSKJ²

zarísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zaris: zarisna črta / zarisno orodje zarisovalno

SSKJ²

zarisoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se zarisuje: zarisovalno orodje
♦ obrt., tisk. zarisovalna igla orodje v obliki paličice z zelo trdo konico za delanje raz v kovino

SSKJ²

zarisovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zarisovati: zarisovanje likov / zarisovanje kroja na blago

SSKJ²

zarisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati
2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu

zarisováti se

ekspr.

kazati se v obrisih:

strehe so se ostro zarisovale v nebo

pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov

postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh

SSKJ²

zarítati -am dov. (ȋ)
večkrat suniti z zadnjima nogama nazaj: konji na dvorišču so nemirno zaritali

SSKJ²

zaríti -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ)
s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani

zaríti se

z ritjem priti v kaj:

črvi so se zarili v les

krt se pozimi zarije globoko v zemljo

spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil

ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo

ekspr.,

z oslabljenim pomenom,

navadno z glagolskim samostalnikom,

v zvezi z v

izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik:

zariti se v delo

/ zariti se v knjige

●

ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem

zarít

-a -o:

prespal je, zarit v slamo

v hrib zarita vas

palica, zarita v sneg

SSKJ²

zarívati -am nedov. (í)
s potiskanjem, sunki delati, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj: zarivati kole v zemljo / ekspr. zarivali so jim puškine cevi v hrbet
// s potiskanjem spravljati v določen položaj: zarivati zapah

zarívati se

zaradi kake sile prodirati v kaj:

deli granat so se zarivali v hišo

/ klopi se zarivajo v kožo zajedajo

ekspr. spravljati se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: ščuke so se zarivale v blato

SSKJ²

zárja -e ž (á)
1. rdečkasta svetloba na nebu ob sončnem vzhodu ali zahodu: zarja izgublja svoj sijaj; zarja je osvetlila hribe; zarja žari, knjiž. bledi, ekspr. ugaša; jutranja, večerna zarja; svetla, ekspr. krvava, zlata zarja / ekspr. šele pred zarjo je zadremal pred jutrom; pren. vstaja zarja svobode
● ekspr. prišel je v vsej svoji zarji v vsem svojem sijaju, razkošju; ekspr. iti v nove zarje v nove, boljše čase
2. ekspr., navadno s prilastkom prvo znamenje česa: to obdobje prinaša zarjo znanosti

SSKJ²

zárjast -a -o prid. (á)
nanašajoč se na zarjo: zarjast oblak / zarjast žar žerjavice / zarjasto jutro

SSKJ²

zarjavélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost zarjavelega: zarjavelost okovja na štedilniku / zarjavelost obraza porjavelost

SSKJ²

zarjavéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela
● stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine
2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli
3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli
// postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli

zarjavèl

in zarjavél -éla -o

deležnik od zarjaveti:

zarjaveli stroji

od sonca zarjavela dekleta

ekspr.

postaran,

ostarel:

zarjaveli starci

/ zarjaveli nazori zastareli

●

ekspr. zarjavela devica neporočena ženska

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zárjica -e ž (á)
ekspr. manjšalnica od zarja: jutranja, večerna zarjica

SSKJ²

zarjovéti -ím dov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: lev v kletki je grozeče zarjovel; zarjovela je kot žival / od strahu je zarjovel
// ekspr. dati rjovenju podobne glasove: zamahnil je z zastavico in motorji so zarjoveli; sirena je zarjovela
2. slabš. zelo zakričati: zarjovel je na vse grlo, da bi ga slišali / ne vtikaj se v pogovor, je zarjovel
3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: veter je zarjovel čez hribe; prim. zarjuti

SSKJ²

zarjúti -rjôvem in -rjújem dov., tudi zarjovíte (ú ó, ú)
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom: razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev
// ekspr. dati rjovenju podobne glasove: na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli
2. slabš. zelo zakričati: tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz
3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti

SSKJ²

zarníce -níc ž mn. (í)
knjiž., navadno v zvezi zarnice igrajo bliska se v daljavi:

SSKJ²

zarobántiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: če je bilo kaj narobe, je zarobantil; zarobantil je, da mora biti dvorišče pospravljeno; zarobantiti nad sodelavcem

SSKJ²

zaróbek -bka m (ọ̑)
les. obrobek: narediti hlodu zarobek

SSKJ²

zaróbiti1 -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. zasužnjiti: zarobiti premagano ljudstvo

SSKJ²

zarobíti2 in zaróbiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo
2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil
3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči
♦ les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino

zaróbljen

-a -o

deležnik od zarobiti:

zarobljeni robci

zarobljena ruta

slabš.

neuglajen,

robat:

imeli so ga za zarobljenega hribovca

/ ne zamerite mu teh zarobljenih besed

omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti

SSKJ²

zaróbljenec -nca m (ọ́)
slabš. neuglajen, robat človek: nesramni zarobljenci; izpadi zarobljenca

SSKJ²

zaróbljenost -i ž (ọ́)
slabš. neuglajenost, robatost: očitati komu zarobljenost; zarobljenost in pokvarjenost nekaterih ljudi

SSKJ²

zaróčati se -am se nedov. (ọ́)
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubljati poroko: mladi pari se zaročajo

SSKJ²

zaróčen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zaroko: zaročni obred / zaročni prstan

SSKJ²

zaročênec -nca m (é)
zaročen moški: predstavila je svojega zaročenca
// nav. dv. in mn. kdor je zaročen: srečanje zaročencev

SSKJ²

zaročênje -a s (é)
glagolnik od zaročiti: zaročenje in predročenje

SSKJ²

zaročênka -e ž (é)
zaročena ženska: na ples je šel z zaročenko

SSKJ²

zaročíti -ím dov., zaróčil (ī í)
šport. dati, dvigniti roko nazaj: predročiti in zaročiti

SSKJ²

zaročíti se -ím se dov., zaróčil se (ī í)
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko: pol leta pred poroko sta se zaročila / zaročil se je s šefovo hčerjo

zaročèn

-êna -o:

zaročeno dekle

bila sta zaročena en mesec

SSKJ²

zaročníca -e ž (í)
star. zaročenka: obiskoval je svojo zaročnico

SSKJ²

zaročník -a m (í)
star. zaročenec: hraniti pisma zaročnika

SSKJ²

zárod -óda tudi -a m (á ọ́; á)
1. živalski potomci, mladiči: samec in samica skrbita za svoj zarod; volčji zarod; zdrav zarod; zarod sinic; zarod iz prvega gnezda
♦ biol. jajca, ličinke, mladiči zlasti tistih živali, ki odlagajo jajca; deli rastlin za vegetativno razmnoževanje
2. star. rod1: mlajši zarod že pozablja stare običaje / bil je prvi iz zaroda, ki se je naselil v teh krajih / človeški zarod človeštvo
● star. na trti je veliko zaroda nastavkov grozdov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaródek -dka m (ọ̑)
1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem: razvoj zarodka / človeški zarodek
2. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma, biol. zasnova: zarodek cveta, semena
3. knjiž. prva stopnja, oblika tega, kar začenja nastajati, se ustvarjati; zametek: ustanova je zarodek sedanje knjižnice; naselja ob prometnih križiščih so bila zarodki bodočih mest / razvoj obrti je šele v zarodku
// prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnost za razvoj: iskati zarodke pesnikovega pesimizma; zarodki bolezni; skromni zarodki gledališča

SSKJ²

zaróden1 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zarod, razmnoževanje: pešanje zarodne moči pri civiliziranih ljudstvih
♦ anat. zarodna plast kože spodnja plast povrhnjice; biol. zarodna celica spolna celica; zarodna plast celična plast gastrule; notranja, vmesna, zunanja zarodna plast notranja, vmesna, zunanja plast celic gastrule; bot. zarodni brstič brstič, s katerim se rastline nespolno razmnožujejo; zarodna čebulica čebulica, s katero se rastline nespolno razmnožujejo

SSKJ²

zaróden2 -dna -o prid. (ọ́ ọ̑)
nar. dolenjsko krepko razvit: merjasec mora biti zaroden v križu in čez pleča

SSKJ²

zarodíšče -a s (í)
1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag: zarodišče z matičnimi grmi; zemlja za zarodišče
2. knjiž. začetek, izvor: zarodišče slovenskega kulturnega preporoda

SSKJ²

zarodíti -ím dov., zaródil (ī í)
1. začeti dajati sadeže, plodove: češnja zarodi v petem ali šestem letu; ta vrsta hruške kmalu zarodi / trta je letos slabo zarodila obrodila
2. narediti, povzročiti, da se rodi, začne obstajati nov zlasti človeški osebek: zaroditi številne potomce / knjiž. ni ji bilo dano, da bi sama zarodila rodila; pren., ekspr. nova miselnost je v ljudeh zarodila drugačno gledanje na svet; ostre besede so zarodile odpor

zarodíti se

knjiž.

nastati, pojaviti se:

v društvu sta se zarodili dve stranki

/ zarodilo se je lepo, sveže jutro

zarojèn

-êna -o:

med ljudmi zarojeno sovraštvo

SSKJ²

zaródkov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zarodek: razvoj zarodkovih organov; zarodkova rast
♦ bot. zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo

SSKJ²

zaródnica tudi zarodníca -e ž (ọ̑; í)
knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica: zarodnica domače kokoši / zarodnice nekaterih kulturnih rastlin

SSKJ²

zarodník -a m (í)
knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda

SSKJ²

zarógati se -am se dov. (ọ̄)
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: se bomo že še videli, se je zarogal sosedu

SSKJ²

zarogovíliti -im dov. (í ȋ) ekspr.
1. narediti neroden gib, nerodne gibe: zarogovilil je z rokami in padel
2. povzročiti hrup, nemir: nevihta je malo zarogovilila in se oddaljila
// upreti se, začeti nasprotovati: če bodo še delali take napake, bo treba zarogoviliti
// razjeziti se, razburiti se: dajte mir, drugače bo oče zarogovilil / natepsti bi ga bilo treba, je zarogovilil

SSKJ²

zarogóziti -im dov. (ọ́ ọ̑)
agr. zamašiti špranje med dogami z rogozovino: zarogoziti sod

SSKJ²

zarohnéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. hrupno izraziti jezo, nezadovoljstvo: zarohnel je in ga jezno pogledal; zarohnela je na moža; zarohneti nad otroki / umaknite se, je zarohnel
2. ekspr. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; zahrumeti: motor je zarohnel / buldožerji so zarohneli na gradbišču začeli rohneti

SSKJ²

zarojíti -ím stil. -rójim dov., zarójil stil. zarôjil (ī í, ọ́)
1. začeti živahno letati v velikem številu: okrog njega so zarojile muhe / ekspr. na dvorišču so zarojila dekleta
2. zastar. vzrojiti: zakaj me ne ubogate, je zarojil nad otroki
● ekspr. vesele misli so ji zarojile po glavi začela je premišljevati o veselih rečeh

SSKJ²

zaróka -e ž (ọ̑)
slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami: razveljaviti, skleniti zaroko

SSKJ²

zaropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
1. dati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi
// povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel
2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela
3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal

SSKJ²

zarosítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zarositi: zarositev šip

SSKJ²

zarosíti -ím dov., zarósil (ī í)
brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce

zarosíti se

postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami:

očala so se mu zarosila

okno v dvorani se je zarosilo

/ čelo se mu je zarosilo

●

ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni

zarošèn

-êna -o:

zarošena steklenica

zarošene šipe

SSKJ²

zaróštati1 -am dov. (ọ̑)
nar. dodati jedi prežganje: zaroštati krompir

zaróštan

-a -o:

zaroštan krompir

♦

gastr. zaroštani močnik močnik iz drobnih svaljkov iz vode in jajc, ki se pred kuhanjem prepražijo

SSKJ²

zaroštáti2 -ám tudi zaróštati -am dov. (á ȃ; ọ̑)
nar. zaropotati: naoknice so zaroštale; na podstrešju je nekaj zaroštalo

SSKJ²

zaróta -e ž (ọ̑)
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju
// ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zarotílen -lna -o prid. (ȋ)
po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazci
♦ rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha

SSKJ²

zarotítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec

SSKJ²

zarotíti -ím dov., zarótil (ī í)
1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla
2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo
// začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen

zarotíti se

knjiž.

priseči, zakleti se:

oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije

zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno

●

vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati

SSKJ²

zarotítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci

SSKJ²

zarótnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki je udeležena pri zaroti: nevarna zarotnica

SSKJ²

zarótnik -a m (ọ̑)
kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu

SSKJ²

zarótniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zarotnike ali zarotništvo: zarotniška organizacija, skupina / zarotniške metode / ekspr. zarotniški pogled skrivno sporazumevajoč

zarótniško

prisl.:

zarotniško delovati

SSKJ²

zarótništvo -a s (ọ̑)
nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo

SSKJ²

zarotoválec -lca [zarotovau̯ca tudi zarotovalca] m (ȃ)
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla

SSKJ²

zarotovánje -a s (ȃ)
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure
// besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje
2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja
// molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja

SSKJ²

zaroženéti -ím dov. (ẹ́ í)
poroženeti: gornja plast kože zaroženi

zaroženèl

in zaroženél -éla -o:

zaroženeli nohti

SSKJ²

zarožljáti -ám dov. (á ȃ)
dati nizke, zveneče glasove: ključi so zarožljali v vratih; veriga je zarožljala / ekspr. kamenje je zarožljalo po strmini začelo rožljaje padati
// povzročiti nizke, zveneče glasove: zarožljati s priborom
● ekspr. zarožljati z orožjem zagroziti z vojno

SSKJ²

zarubíti in zarúbiti -im dov. (ī ú)
opraviti rubež: zarubiti posestvo, premoženje / zarubiti dolžnika

zarúbljen

-a -o:

zarubljena hiša

SSKJ²

zarúčen -a -o prid. (ū)
nar. severozahodno skodran, kodrast: imeti zaručene lase

SSKJ²

zarúkan -a -o prid. (ȗ)
nižje pog. zabit, neumen: ker je zarukan, je lažem verjel / kot psovka tepec zarukani

SSKJ²

zarúkanec -nca m (ȗ)
nižje pog. zabit, neumen človek: imeli so ga za zarukanca

SSKJ²

zarúkanost -i ž (ȗ)
nižje pog. zabitost, neumnost: njegova zarukanost presega vse meje

SSKJ²

zarúkati -am dov. (ū)
lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom: jelen je zarukal
// s trobljenjem na rog privabiti jelena: lovci v gozdu so zarukali

SSKJ²

zarúliti -im dov. (ú)
knjiž. zatuliti, zarjoveti: v hlevu je zarulil vol / zarulil je od besa

SSKJ²

zarumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo
2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske

zarumenèl

in zarumenél -éla -o:

zarumenela skorja kruha

zarumenelo listje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zarumeníti -ím dov., zaruménil (ī í)
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno: zarumeniti čebulo, moko; zarumeniti kaj na masti, v pečici

zarumeníti se

knjiž.

rumeno se odraziti, pokazati:

ob jezeru so se zarumenile stare vile

postati rumen, svetel:

obzorje se je zarumenilo

zarumenjèn

-êna -o:

zarumenjena čebula

SSKJ²

zasáčiti -im dov. (ā ȃ)
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži
2. zastar. ujeti, uloviti: zasačiti pajka, zajca / tatu so dolgo iskali, pa ga niso zasačili / zasačiti koga v svoje mreže
3. zastar. odkriti, najti: stikal je po hiši, da bi zasačil kak plen / oko zasači gnezdo
4. star. dobiti, presenetiti: ladjo je zasačil vihar / smrt ga je zasačila v valovih

zasáčiti se

ekspr.

nepričakovano zavedeti se česa:

zasačiti se pri čudni misli

zasačil se je, da kar naprej misli nanjo

zasáčen

-a -o:

zasačen tat

biti zasačen pri laži

SSKJ²

zasàd -áda m (ȁ á) zastar.
1. nasad: posekati zasad; brezov, lipov zasad
2. zasaditev: pripraviti trte za zasad

SSKJ²

zasadítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda
● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade

SSKJ²

zasadíti -ím dov., zasádil (ī í)
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasaditi njivo s krompirjem / zasaditi ulico s kostanji
// s sajenjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasaditi drevje, rože / zasaditi vinograd; pren. oblast je zasadila svojo ideologijo v mišljenje mnogih ljudi
2. narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: zasaditi motiko v zemljo / jezno mu je zasadila nohte v obraz; ekspr. zasaditi zobe v hruško; pren. zasaditi oster pogled v koga
// narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasaditi oporni kol poleg mladega drevesa; zasaditi sekiro v tnalo; zasaditi zastavo pred šotor
● zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. zasaditi komu nož v srce zelo prizadeti koga; ekspr. na novo odkritem otoku so zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so namestili svojo zastavo; zastar. zasaditi koga za mizo posaditi

zasadíti se

z ostrim, koničastim delom priti v kaj in tam ostati:

kremplji so se zasadili v žrtev

trnek se je ribi zasadil v grlo

močno je zagnal nož, da se je globoko zasadil v mizo

/ ekspr. noge so se mu zasadile v mehko zemljo; pren. očitki so se mu zasadili v srce

zasajèn

-êna -o:

globoko zasajen mejnik

s krompirjem zasajena njiva

v srce zasajena žalost

SSKJ²

zasájanje -a s (á)
glagolnik od zasajati: zasajanje njiv s krmnimi rastlinami / zasajanje vinske trte

SSKJ²

zasájati -am nedov. (á)
1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna: zasajati njive s krompirjem
// s sajenjem delati, da začenja kje kaj rasti: zasajati trte, vrtnice; živa meja se zasaja v dveh vrstah / zasajati gozdove, vinograde; pren. zasajati ljubezen v mlada srca
2. delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: neutrudno zasajati kramp, motiko v ilovnato zemljo / ekspr. zasajati vesla v gladino
// delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasajati drogove, kole; delavci zasajajo lopate v tla in odhajajo

zasájati se

z ostrim, koničastim delom prihajati v kaj in tam ostati:

nož se je počasi zasajal v les

brana se pod težo zasaja v zemljo

SSKJ²

zasánjanec -nca m (á)
ekspr. zasanjan človek: zasanjancu je prizor vznemiril domišljijo

SSKJ²

zasánjanost -i ž (á)
stanje zasanjanega človeka: zdramiti koga iz zasanjanosti / zasanjanost v drugo življenje / zasanjanost oči

SSKJ²

zasanjáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. začeti sanjariti: zasanjariti o novem življenju

SSKJ²

zasánjati -am dov. (á)
1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje
2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti
● ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril

zasánjati se

ekspr.

priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe:

zasanjati se ob poslušanju glasbe

/ knjiž. zasanjati se v prihodnost

zasánjan

-a -o:

zasanjan fant

zasanjan v svoj svet

zasanjane oči

●

ekspr. zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati

SSKJ²

zasávski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Zasavje: zasavske ceste / zasavski premogovniki
♦ bot. zasavska konopnica rastlina z deljenimi listi, belimi cveti v socvetju in črno vijoličastimi prašnicami, Dentaria trifolia

SSKJ²

zasében -bna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob
// nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah
// namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba
2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo
// nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov
♦ ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; pravn. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev

zasébno

prisl.:

zasebno opravljanje zdravniškega poklica

zasebno povedati svoje mnenje

sam.: ločevati družbeno od zasebnega

povedati kaj zasebnega

SSKJ²

zasébnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja: zasebnica je odprla trgovino / zdravnica zasebnica

SSKJ²

zasébnik -a m (ẹ̑)
1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja: gostilniško poslopje je kupil zasebnik / v hotelu in pri zasebnikih je dovolj prostih sob pri osebah, ki se ne ukvarjajo poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob / delati kot zasebnik
2. posameznik kot neuradna oseba: naslovnik pisma je lahko zasebnik ali ustanova

SSKJ²

zasébniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zasebnike: zasebniška gospodarska dejavnost / zasebniška miselnost

SSKJ²

zasébništvo -a s (ẹ̑)
1. obstoj, dejavnost zasebnikov: podpirati zasebništvo; zadružništvo in zasebništvo
2. zasebniki: individualistična morala zasebništva
3. zasebno življenje, delovanje: umakniti se v zasebništvo

SSKJ²

zasébnolastnínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
nanašajoč se na zasebno lastnino: zasebnolastninski odnosi / zasebnolastninska proizvodnja

SSKJ²

zasébnopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā)
nanašajoč se na zasebno pravo: zasebnopravno razmerje / zasebnopravni zakoni

SSKJ²

zasébnost -i ž (ẹ̑)
1. značilnost zasebnega: zasebnost premoženja / zasebnost izpovedi
2. zasebno življenje, delovanje: razlika med zasebnostjo in javnim delovanjem / zanimati se za zasebnosti koga

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaséči -séžem dov., zasézi zasézite; zaségel zaségla; nam. zaséč in zasèč (ẹ́)
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja: zaseči komu denar, hišo, živino / na carini so zasegli morfij zaplenili
2. pravn. začasno odvzeti predmete med kazenskim postopkom: sodišče je predmete zaseglo
3. pravn. odvzeti pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedati razširjanje: zaseči časopis
4. star. zajeti: ogenj je zasegel streho / s pogledom je zasegel travnike
5. zastar. prijeti: zasegla je moža pod roko
6. zastar. seči2, doseči: skoraj do stropa je zasegel z rokami / dolge sence so kmalu zasegle gozd

zaséžen

-a -o:

vrniti zasežene predmete

SSKJ²

zaséda -e ž (ẹ̑)
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga: napasti koga iz zasede; hoditi v zasede in patrulje; čakati, ležati v zasedi
// kar nastane, se ustvari s tako namestitvijo: izogniti se zasedi; pasti, zaiti v zasedo / držati zasedo na obeh straneh ceste; stekla sta proti križišču, da postavita zasedo / partizanska, policijska zaseda
2. oseba, skupina oseb, nameščena kje s takim namenom: napadla jih je zaseda; prisiliti zasedo k umiku

SSKJ²

zasédanje -a s (ẹ́)
1. glagolnik od zasedati: prerivanje ob zasedanju stolov / zasedanje tujih dežel, mest / zasedanje delovnih, učnih mest
2. navadno daljše srečanje večjega števila ljudi, ki sestavljajo kak organ, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sklicati zasedanje; biti, sodelovati na zasedanju; zasedanje odbora, skupščine, sveta; zasedanje sodišča / izredno, redno zasedanje; plenarno, slavnostno zasedanje

SSKJ²

zasédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač
2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema
3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov
4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje
5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj
6. gled. žarg. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika
7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati

SSKJ²

zasédba -e ž (ẹ̑)
1. glagolnik od zasesti: zasedba univerze / preprečiti zasedbo tujega mesta, ozemlja / razpis delovnega mesta velja do zasedbe / zasedba igralcev v stranskih vlogah je dobra; zasedbo glavne vloge je režiser zaupal mladi igralki
2. stanje, ko kdo s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogoči redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasedba tovarne se je po treh dneh končala
// pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast: zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta
3. kar je določeno z ljudmi, ki zasedejo, zasedajo določena mesta, položaje v kaki skupnosti: ta personalna zasedba zagotavlja napredek tovarne; publ. nova kadrovska zasedba
// kar je določeno z ljudmi, ki igrajo, izvajajo kako gledališko, glasbeno delo: ta igralska zasedba zagotavlja kvalitetno izvedbo; zasedba orkestra se je spremenila
// kar je določeno z vrsto instrumentov, glasov, ki izvajajo glasbeno delo: instrumentalna, pevska zasedba; primerna zasedba pihal in trobil

SSKJ²

zasédben -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zasedbo: zasedbeno ozemlje, območje / zasedbene čete; zasedbena oblast / zasedbene možnosti gledališča

SSKJ²

zasedélost -i ž (ẹ́)
stanje zasedelega: zasedelost noge / ekspr. v mestih je preveč priložnosti za zasedelost

SSKJ²

zasédenost1 -i ž (ẹ̑)
stanje zasédenega: polovična, stoodstotna zasedenost; zasedenost hotelov, letal / publ. kadrovska zasedenost; zasedenost delovnih mest / pog. zaradi službene zasedenosti se ni mogel udeležiti sestanka
♦ agr. zasedenost pašnika lastnost, stanje pašnika glede na število živine, ki se določen čas hkrati pase na njem

SSKJ²

zasedênost2 -i ž (é)
stanje zasedênega: zaradi zasedenosti je težko vstal

SSKJ²

zasedéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
1. sedeč se zadržati kje predolgo: zasedeti se pri kartanju / zasedeti se do polnoči
2. od predolgega sedenja postati trd, negibčen: moram malo vstati, popolnoma sem se zasedel / zasedeti se od dolge vožnje

zasedéti si

preh., v zvezi zasedeti si nogo

s pritiskom pri sedenju povzročiti, da postane noga mravljinčasta, manj gibljiva:

nogo sem si zasedel, zato šepam

zasedèl

in zasedél -éla -o:

zasedela noga

zasedèn

-êna -o:

zaseden šolar

od šivanja sem vsa zasedena

SSKJ²

zasédnik -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor je, čaka v zasedi: zasedniki so oropali voz; za skalo skriti zasedniki
● knjiž. nemški zasedniki okupatorji

SSKJ²

zasèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od zaseči: zaseg plače, živine

SSKJ²

zaséga -e ž (ẹ̑)
glagolnik od zaseči: zasega stavb / zasega stvari med kazenskim postopkom

SSKJ²

zaséganje -a s (ẹ̄)
glagolnik od zasegati: zaseganje premoženja, zemlje / zaseganje časopisov

SSKJ²

zaségati -am nedov. (ẹ̄)
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja: zasegati aretiranim hiše, osebne predmete; zasegati nasprotnikov vojaški material
2. pravn. začasno odvzemati predmete med kazenskim postopkom: v takih primerih sodišča dokazne predmete navadno zasegajo
3. pravn. odvzemati pravico razpečevanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedovati razširjanje: oblast pogosto zasega posamezne številke tega časopisa
4. star. zajemati: ogenj zasega streho

SSKJ²

zasegljív -a -o prid. (ī í)
ki se da zaseči: zasegljivo premoženje
● knjiž. s svojimi pesmimi povzroča globoko zasegljivo pretresenost segajočo

SSKJ²

zasejáti -sêjem dov., zasêj in zasèj; zasejál (á ȇ)
1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasejati gredo, njivo; zasejati z rožami, žitom
// s sejanjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasejati rože, travo, žito; pren., ekspr. zasejati seme upora
2. ekspr. povzročiti, da se kje kaj začne razvijati ali dobi možnosti za razvoj: zasejati dvom, nemir v koga / novica je zasejala med ljudi zmedenost

zasejáti se

priti kot seme v zemljo in začeti rasti:

plevel se hitro zaseje

akacija se rada zaseje sama

priti s klico, klicami kam in dobiti možnosti za razvoj: v deželi se je zasejala kolera, kuga

zaseján

-a -o:

z repo zasejana njiva

SSKJ²

zasèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od zasekati: zaseki sekire, s sekiro; zaseki v deblo / dogajanje poteka brez ostrih zasekov
2. zareza, nastala z zasekovanjem: ko je bil zasek dovolj globok, je drevo padlo; potisniti žago v zasek
3. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor: cesta je speljana po zasekih in skozi predore / železniški zasek
♦ gozd. izdelati zasek s sekanjem narediti globljo zarezo na pritalnem delu debla na strani, kamor naj pri podiranju pade drevo

SSKJ²

zaséka1 -e ž (ẹ̑)
1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem: nastaviti žago v zaseko
2. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor; zasek: del poti so prehodili po železniški zaseki
3. ekspr. ozka in globoka, klinasto oblikovana vdolbina v strmi vzpetini: v globoki zaseki je tekla voda; zaseke in brezna
♦ gozd. izdelati zaseko zasek; voj. zaseka prometna ovira iz podrtih dreves, obrnjenih z vrhovi proti nasprotniku

SSKJ²

zaséka2 tudi záseka -e ž (ẹ̑; á)
prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina: namazati zaseko na kruh; zabeliti z zaseko; žlica zaseke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo
// z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino
2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico
3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano
// brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu
4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh
5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico
6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel
7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče
♦ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti nasprotniku, narediti poti težje prehodne

zasékati se

zmotiti se pri sekanju:

tesar se ni zasekal

ekspr.

nenadoma, silovito priti, vriniti se kam:

četa se je zasekala med sovražnikove enote

s konjenico se zasekati kot klin med upornike

nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj

zasékan

-a -o:

v štor zasekana sekira

●

ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori

SSKJ²

zasekávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zasekavati: zasekavanje debla / zasekavanje stopnic v strmino

SSKJ²

zasekávati -am nedov. (ȃ)
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekavati drevesa; dolgo je zasekaval v poleno, da ga je presekal
2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekavati sekiro v tnalo / krepko zasekava motiko v zemljo
3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekavati rob pri sodovem dnu / zasekavati pot, stopnice v hrib
♦ voj. zasekavati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti nasprotniku, delati poti težje prehodne

zasekávati se

ekspr.

ostro, nenadoma se večkrat zaslišati:

govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino

udarjati,

tolči:

bliski so se zasekavali v gozdove

SSKJ²

zasekírati se -am se dov. (ȋ) pog.
vznemiriti se zaradi pretiranih skrbi: če se ne bi uvrstil med najboljše, bi se verjetno malce zasekiral

SSKJ²

zasekljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. oster, zadirčen: zasekljiv glas / zasekljive besede

SSKJ²

zasekoválen -lna -o prid. (ȃ)
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude: zasekovalni stroj; zasekovalno kladivo

SSKJ²

zasekovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasekovati: zasekovanje premoga / zasekovanje znamenja v deblo

SSKJ²

zasekováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekovati debla / zasekovati premog
2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekovati sekiro v tnalo / s težavo zasekuje kramp v ilovnato zemljo
3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekovati znamenja v debla / zasekovati z motiko jamice / ekspr. čas zasekuje brazde na čelo

zasekováti se

ekspr.

ostro, nenadoma se večkrat zaslišati:

posamezni kriki so se zasekovali v noč

SSKJ²

zasektášiti -im dov. (á ȃ)
nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: zasektašil je, čeprav je politična usmeritev jasna

SSKJ²

zasélek -lka m (ẹ̑)
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju: to vas sestavljajo trije zaselki; pot vodi skozi zaselek; živeti v zaselku; hribovski, samoten zaselek / raztresen zaselek / počitniški zaselek

SSKJ²

zaselíti -sélim dov. (ī ẹ́)
z naselitvijo narediti, da kako območje ni prazno: zaseliti hribovite predele

zaselíti se

naseliti se kam in tam ostati:

včasih se tja zaseli še kaka druga žival

SSKJ²

zasélje -a s (ẹ̑)
star. zaselek: vasi in zaselja

SSKJ²

zasénčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od zasenčiti: zasenčenje hiše / zasenčenje glasu / zasenčenje avtomobilskih luči

SSKJ²

zasénčenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost zasenčenega: zasenčenost pobočij / tišina in zasenčenost v sobi sta ga pomirjali / ekspr. zasenčenost duha
♦ med. zasenčenost pljuč

SSKJ²

zasenčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasenčevati: zasenčevanje sadik / zasenčevanje žarnic

SSKJ²

zasenčeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati, delati, da je kaj v senci: s slamo zasenčevati gredice / balkon so poleti zasenčevali
2. dajati, delati senco: košat hrast zasenčuje hišo; zgornje veje preveč zasenčujejo spodnje dele krošnje / slamnik ji je zasenčeval obraz / temne trepalnice so zasenčevale njene oči
3. ekspr. delati, povzročati, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: skrbi mu zasenčujejo obraz
// delati, povzročati, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: veliko trpljenje zasenčuje njegovo življenje / žalost zaradi te smrti mu je dolgo zasenčevala duha
4. ekspr. povzročati, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta napaka zasenčuje prejšnje uspehe / s svojo dobro igro zasenčuje druge igralke

SSKJ²

zasénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci: zasenčiti cvetočo lončnico; zasenčiti sadike z vejami / zasenčiti si oči z dlanjo, roko
2. dati, narediti senco: oblak zasenči jezero; drevo zasenči zelenico pred hišo / klobuk mu je zasenčil obraz
// s kako pripravo, nameščeno na določeno mesto, narediti, povzročiti, da se svetloba v določeni smeri ne širi: zasenčiti svetilko
3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaže kaj neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: žalost mu zasenči obraz
// narediti, povzročiti, da dobi kaj neprijetne, nezaželene sestavine: nič ni moglo zasenčiti njegove ljubezni / občutek krivde mu je zasenčil dušo / nesrečni dogodek mu je zasenčil duha
4. ekspr. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti: ta dogodek je zasenčil vse druge / s svojim uspehom zasenčiti sošolce
♦ avt. zasenčiti žaromete preusmeriti snop svetlobe tako, da osvetljuje cesto približno 30 m naprej

zasénčen

-a -o:

zasenčen del odra

od žalosti zasenčen obraz

♦

avt. zasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej; med. zasenčena pljuča pljuča z bolezensko spremembo, vidno na rentgenskem posnetku kot ena ali več svetlih lis; rad. zasenčen kraj kraj, kjer je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen

SSKJ²

zasénčje -a s (ẹ̑)
zastar. senca, senčen prostor: zasenčje pod drevesom / samo v kakšnem zasenčju še leži sneg

SSKJ²

zasesáti -ám [zasəsati in zasesati] dov. (á ȃ)
začeti sesati: otrok je prijel stekleničko in zasesal

zasesáti se

navadno s prislovnim določilom

s sesanjem priti v zelo tesen dotik s čim:

otrok se je zasesal v materine prsi in začel piti

/ zasesati se v srbeči palec

/ zasesal se je v njene ustnice

●

ekspr. z očmi se je zasesal v njen obraz nepremično se je zagledal

SSKJ²

zasesljáti -ám [zasəsljati in zasesljati] dov. (á ȃ)
sesljaje reči, povedati: otrok je nekaj zasesljal

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasésti -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑)
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku
2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik
♦ šah. zasesti polje s figuro
// z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon
3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo
4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje
5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo
6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto
7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol
8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo
● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru

zaséden

-a -o

deležnik od zasesti:

vsi sedeži so zasedeni

telefon je zaseden

soba je zasedena

glavna ženska vloga je primerno zasedena

osvoboditi zasedeno mesto

pog.

ki zaradi opravljanja kakega dela ni prost za druge naloge:

tajnica je zasedena

za ta ples sem že zasedena

/ ta teden sem zelo zaseden

●

pog. vsa dekleta na zabavi so bila zasedena so imela spremljevalca, fanta

SSKJ²

zasévek -vka m (ẹ̑)
1. kar se kje zaseje: zasevek lanu je gost
2. med. skupek rakastih celic ali bakterij, ki se razširi iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu, kjer začne enako bolezen: v krvi so se pojavili zasevki; obsevati zasevke / rakav zasevek

SSKJ²

zasičáti -ím dov. (á í)
1. dati ostre, nezveneče glasove: v kotlu je zasičala para
2. sičeč zleteti, se premakniti: raketa je zasičala v zrak; po zraku so zasičale puščice
3. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: dajte mir, je zasičal

SSKJ²

zasíčenost -i ž (ȋ)
stanje zasičenega: zasičenost s sladkarijami / publ. zasičenost trga / ekspr. doživljajska zasičenost
♦ fiz. zasičenost zraka z vlago

SSKJ²

zasídranje -a s (ȋ)
glagolnik od zasidrati: zasidranje ladje / zasidranje stebra / zasidranje umetnika v domačo pokrajino

SSKJ²

zasídranost -i ž (ȋ)
stanje zasidranega: zasidranost ladje / ekspr. zasidranost v slovenski kulturni tradiciji

SSKJ²

zasídrati -am dov. (ȋ)
1. pritrditi, privezati s sidrom: zasidrati čoln; ladja se je zasidrala blizu obale
2. pritrditi, privezati kaj tako, da ostane na določenem mestu: zasidrati past v luknji / zasidrati drogove v zemljo
3. grad. pritrditi, povezati s sidrom: zasidrati steber, strop
4. ekspr. narediti, povzročiti, da začne kdo trajneje živeti na določenem mestu: oče je zasidral rod v dolini / zasidrati koga v javnem življenju

zasídrati se

ekspr.

trdno se namestiti kje in v tem položaju ostati:

še trdneje se zasidrati z nogami na tleh

/ zasidrati se za mizo

/ v vasi so se zasidrali vojaki

ustvariti si trden položaj v kakem okolju: podjetje se je v kraju kmalu zasidralo / ta miselnost se je pri ljudeh že zasidrala

zasídran

-a -o:

zasidrana ladja

preoblikovati že zasidrano javno mnenje

SSKJ²

zasígati -am dov. (ī ȋ)
1. dihniti s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je zasigal; zasigal je, kot bi ga kdo tiščal za vrat; brezoseb. v prsih mu je zasigalo
2. ekspr. sigajoče reči: pridi sem, je zasigal

zasígan

-a -o:

zasigane besede

SSKJ²

zasígati se -am se dov. (ī ȋ)
min. prekriti se s sigo: strop jame se je zasigal

zasígan

-a -o:

grušč je zasigan

zasigana kraška jama

SSKJ²

zasigúrati -am dov. (ȗ) pog.
1. zagotoviti, preskrbeti: zasigurati živalim dovolj krme / zasigurati hčeri brezskrbno življenje
2. zavarovati, zaščititi: zasigurati zgradbo pred plazovi / zasigurati priborjene pravice

zasigúran

-a -o:

uspeh je zasiguran

SSKJ²

zasijáti -síjem dov., zasijál (á ȋ)
1. začeti sijati: izza oblakov zasije sonce / ekspr. vstali bomo, preden zasije dan se bo zdanilo / zbudil sem se, ko mi je sonce zasijalo na oči posijalo
// sijoč se pojaviti: na nebu so zasijale zvezde
2. ekspr. začeti odbijati svetlobo: ob siju sveče so zasijali pozlačeni napisi; v mesečini zasije voda sredi kotanje
3. ekspr. pokazati močno pozitivno čustveno vznemirjenost: zasijal je od sreče, veselja / oči so mu zasijale; obrazi zasijejo v veselju
4. ekspr. odraziti se, pokazati se: med drevjem zasije jasa
// odraziti se, pokazati se v veliki meri: v njem je zasijalo upanje / kmalu nam zasije svoboda
5. ekspr. vzbuditi občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti; zablesteti: veselil se je, da bo zasijal pred njo

SSKJ²

zasíkati -am stil. -síčem dov. (ī ȋ)
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosi so zasikale; izpod dračja je zasikala kača; brezoseb. v travi je nekaj zasikalo
// dati sikanju podoben glas: kosec je zamahnil in kosa je zasikala / nenadoma so zasikale granate
// sikajoč uiti, zleteti: iz cevi je zasikala para / za ubežnikom so zasikali streli / plameni so zasikali proti reševalcem
2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: zasikal je nekaj skozi zobe; pazi se, je zasikal

SSKJ²

zasíkniti -em dov. (í ȋ)
sikniti: kača zasikne / v tišini zasikne vžigalica / skozi režo so zasiknili plameni / ekspr. pst, pst, je zasiknil

SSKJ²

zasílen -lna -o prid. (ȋ)
1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju: zasilen pristanek letala / zasilno reševanje / zasilni izhod posebni izhod, namenjen za uporabo v sili, nevarnosti; zasilna lestev lestev, pritrjena na zidu, za zasilno reševanje; požarna lestev
// ki za silo, deloma ustreza: zasilnih rešitev problema je več
2. narejen za začasno uporabo, navadno ne z vsemi ustreznimi lastnostmi: zasilni most, oder; zasilno letališče / v koči so prosta samo še zasilna ležišča
♦ čeb. zasilna matica matica, vzrejena v osiroteli čebelji družini iz mladih ličink; pravn. zasilna pot pot do zemljišča ali objekta, ki nima za redno obdelovanje ali uporabo potrebne potne povezave z javno potjo; šol. zasilna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice

zasílno

prisl.:

letalo je zasilno pristalo

koča je v zimskem času zasilno oskrbovana

SSKJ²

zasílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost zasilnega: zasilnost predlagane rešitve

SSKJ²

zasíniti -em dov. (í ȋ) knjiž.
1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: sonce, zarja zasine / ko je zasinil dan, so bili že daleč se je zdanilo
// nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle zasine avtomobil / kot blisk mu zasine rešilna misel nenadoma se je spomni
2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: zasine mu novo upanje

SSKJ²

zasinjéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati sinji, svetlo moder: megla se je zredčila in nebo je zasinjelo / obraz mu je od jeze zasinjel

zasinjèl

in zasinjél -éla -o:

zasinjele gore

zasinjele ustnice

SSKJ²

zasíp -a m (ȋ)
1. glagolnik od zasipati: zasip jame, jarka; zasip opuščenega rudnika / zasip temeljev hiše / ročni, strojni zasip
♦ mont. mokri zasip zasipanje odkopa z zmočenim materialom; suhi zasip zasipanje odkopa s suhim materialom
2. material, s katerim se kaj zasipa, zasuje: dovoz zasipa / rečni zasipi
3. agr. zasipna jama, zasipnica: spravljati repo v zasip

SSKJ²

zasípanje -a s (ī)
glagolnik od zasipati: končati zasipanje; zasipanje krste / zasipanje izkopov / letala za zasipanje polj z gnojili / zasipanje bralcev z novicami

SSKJ²

zasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero
// ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom
// nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot
2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino
3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel
4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo

zasípan

-a -o:

zasipan predel

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasipávanje -a s (ȃ)
glagolnik od zasipavati: zasipavanje jarkov; zasipavanje jezera s prodom / zasipavanje otroka z igračami

SSKJ²

zasipávati -am nedov. (ȃ)
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero
// nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot
2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo
3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo nasprotnikove položaje
4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi

SSKJ²

zasípen -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zasip: zasipni material
♦ agr. zasipna jama jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo

SSKJ²

zasípnica -e ž (ȋ)
agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: spraviti repo v zasipnico; plitva zasipnica

SSKJ²

zasíriti -im dov. (í ȋ)
usiriti: zasiriti kozje mleko

zasíriti se

sesiriti se:

mleko se je čez noč zasirilo

knjiž.

strditi se:

kri se zasiri

●

ekspr. tudi v starosti se ni zasiril ni postal nedejaven, nesposoben

zasírjen

-a -o:

zasirjeno mleko

SSKJ²

zasírjati -am nedov. (í)
usirjati: zasirjati mleko

zasírjati se

sesirjati se:

poleti se mleko rado zasirja

knjiž.

strjevati se:

kri se zasirja

SSKJ²

zasírjenje -a s (ī)
glagolnik od zasiriti: zasirjenje mleka

SSKJ²

zasítiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena: tečna jed človeka hitro zasiti
2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi koga z obljubami / zasititi jezik z narečnimi izrazi / zasititi svojo strast; zasititi željo koga po potovanjih
3. fiz. narediti, povzročiti, da kaka snov sprejme vase največjo mogočo količino česa: zasititi zrak s paro
4. publ. z veliko količino blaga narediti, povzročiti, da je ponudba večja od povpraševanja: zasititi trg / zasititi potrošnjo

zasítiti se

postati tako sit, da je hrana odveč, nezaželena:

pri jedi se takoj zasiti

/ zasititi se s sladkarijami

ekspr.

postati komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje:

zasititi se ljubezni

/ zasititi se sonca in morja

/ zasititi se družbe koga

fiz.

sprejeti vase največjo mogočo količino česa:

zrak se je zasitil s paro

/ les se je zasitil z vlago

publ.

postati tako poln blaga, da je ponudba večja od povpraševanja:

trg se je zasitil

zasíčen

-a -o:

z vlago zasičen zrak

trg je zasičen

●

zasičen vonj vonj, katerega izrazitost, polnost ne more biti še večja

SSKJ²

zasitnáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. postati siten, pokazati sitnost: komaj se zbudi, že zasitnari / no, začnite že, je zasitnaril

SSKJ²

zasivéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati siv: lasje so mu zasiveli / na vzhodu je nebo zasivelo
2. knjiž. sivo se pokazati: nad hišami so zasiveli dimi / na vrbah so zasivele mačice

SSKJ²

zasivíti -ím dov., zasívil (ī í)
knjiž. narediti kaj sivo: oblaki so zasivili dan

zasivíti se

sivo se pokazati:

v daljavi se zasivijo stolpi

/ zasivilo se je jutro

SSKJ²

zaskakováti -újem nedov. (á ȗ)
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev: bik zaskakuje krave
2. knjiž. nepričakovano komu zastavljati pot, napadati koga: zaskakovati sovražnikovo vojsko
● zastar. zaskakovati komu pot zapirati mu pot

SSKJ²

zaskáliti se -im se dov. (ā ȃ)
nar. zadreti si trščico: zaskaliti se v prst; zaskaliti se pri sekanju drv

SSKJ²

zaskeléti -ím [zaskəleti in zaskeleti] dov., zaskelì in zaskêli (ẹ́ í)
povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju: udarec z bičem zaskeli / oko me je zaskelelo / brezoseb.: zaskelelo ga je od udarcev; zaskelelo ga je v kolenu / sončna svetloba ga zaskeli v oči
// ekspr. povzročiti duševne bolečine: krivica, ponižanje zaskeli človeka

SSKJ²

zaskóčen -čna -o prid. (ọ̑)
teh. nanašajoč se na zaskok: zaskočni čep, kavelj / zaskočna ključavnica ključavnica, katere vzmet drži mehanizem zapaha stalno v legi zaklenjeno

SSKJ²

zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑)
1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko
2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota
3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen
4. star. prevzeti, obiti1: zaskoči ga obup, trudnost
5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč

zaskočíti se

pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati:

ključavnica, sprožilec se zaskoči

/ naboj v puški se zaskoči

/ vrata avtomobila so se zaskočila

/ vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila

ekspr.

pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj:

pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila

zaskóčen

-a -o:

zaskočena kobila

stikalo je zaskočeno

SSKJ²

zaskóčka -e ž (ọ̑)
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti: pritrditi kotel na nosilec z zaskočko / vzmetna zaskočka

SSKJ²

zaskóčnik -a m (ọ̑)
obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju: namestiti zaskočnik / obrniti, pritisniti zaskočnik / magnetni, navadni zaskočniki; okenski zaskočnik

SSKJ²

zaskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
1. glagolnik od zaskočiti: zaskok krave / roparski, sovražnikov zaskok / zaskok zapaha
2. teh. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne zapah: obrat ključa odmakne zaskok / ključavnica z več zaskoki

SSKJ²

zaskomínati -am dov. (í) brezoseb.
1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke: ko je ugriznil v jabolko, ga je zaskominalo; ob pogledu na kisle kumarice ga kar zaskomina
// dobiti temu podoben telesni občutek zaradi odpora, strahu: ob dotiku z mrzlo pločevino ga je zaskominalo
2. ekspr. začutiti željo po čem: zaskominalo ga je po plesu; zaskominalo ga je, da bi kaj več izvedel o njih / zaskominalo ga je po pijači; zaskominalo se mu je po družbi prijateljev / v osebni rabi bogastvo ga je zaskominalo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila
♦ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage

zaskórjen

-a -o:

zaskorjena zemlja

SSKJ²

zaskovíkati -am dov. (ī)
oglasiti se z glasom skovik: iz gozda je zaskovikala sova / zaskovikal je, da bi nas opozoril na nevarnost

SSKJ²

zaskózibóg medm. (ọ̑-ọ̑)
nar. primorsko zaboga, za božjo voljo: kaj bi še radi, zaskozibog; zaskozibog, pustite jih

SSKJ²

zaskrbéti -ím dov. (ẹ́ í)
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: zaskrbelo jo je za otroka; zaskrbelo ga je, da so na napačni poti / v osebni rabi: dolgovi so nas zaskrbeli; poslabšanje stanja jih je močno zaskrbelo
● ali so poškodbe hude, jo je zaskrbelo je zaskrbljeno vprašala

zaskrbljèn

-êna -o

ki je v skrbeh:

biti, postati zaskrbljen

zaskrbljen zaradi česa, za kaj

zaskrbljena mati

vsa zaskrbljena je čakala na izvide

ki izraža skrb: zaskrbljen obraz, pogled; prisl.: zaskrbljeno gledati, vzdihniti

SSKJ²

zaskŕbljati -am nedov. (ŕ)
publ. vzbujati skrb, vznemirjati: ti problemi vedno bolj zaskrbljajo

SSKJ²

zaskrbljênost -i ž (é)
stanje zaskrbljenega človeka: na njegovem obrazu, v njegovem pogledu je opazil zaskrbljenost; prikriti zaskrbljenost; ekspr. huda, moreča zaskrbljenost; zaskrbljenost zaradi česa; naraščajoča zaskrbljenost nad gospodarskim položajem / izraziti zaskrbljenost za zdrav razvoj otrok

SSKJ²

zaskrbljeváti -újem nedov. (á ȗ)
publ. vzbujati skrb, vznemirjati: naraščajoča nestrpnost med ljudmi vedno bolj zaskrbljuje / gospodarsko stanje nas zaskrbljuje

zaskrbljujóč

-a -e:

zaskrbljujoč gospodarski položaj

podatek je zaskrbljujoč

prisl.: bolezen se zaskrbljujoče širi

SSKJ²

zaskrbljív -a -o prid. (ī í)
publ. skrb vzbujajoč, vznemirljiv: zaskrbljiv socialni položaj; zaskrbljive novice

zaskrbljívo

prisl.:

stanje se zaskrbljivo slabša

SSKJ²

zasladíti -ím dov., zasládil (ī í) knjiž.
1. povzročiti, da kaj vsebuje vonj po čem sladkem: zasladiti zrak z jabolki, medom
2. narediti kako uživanje hrane prijetno s čim sladkim, zaužitim na koncu: zasladiti kosilo s skledo jagod
3. ekspr. z zaužitjem česa sladkega narediti kaj bolj prijetno: rada si zasladi življenje s torto
// narediti kaj bolj prijetno: zasladiti pogovor s šalami

zaslajèn

-êna -o:

zaslajen zrak

●

knjiž. zaslajena voda v orientalskem okolju voda z dodanim sladkorjem in navadno tudi dišavami kot osvežujoča pijača

SSKJ²

zaslánjati -am nedov. (ā)
1. s prislanjanjem, nameščanjem česa delati kaj zaprto, bolj varno: vojaki zaslanjajo okna z deskami
2. s postavljanjem, nameščanjem česa v določen položaj delati kaj varno pred čim nezaželenim: z dlanmi zaslanjati plamen; zaslanjati sebe in tovariše s ščitom / blešči se, zato si zaslanja oči
3. s svojim položajem omejevati kaj: gore zaslanjajo pokrajino s severne strani; grad široko zaslanja mesto
4. s svojim neprozornim telesom delati, povzročati, da kaj ni vidno: drevesa nam zaslanjajo pogled, razgled / senčnik zaslanja luč
● zastar. zaslanjati sorodnike dajati jim zaslombo

SSKJ²

zaslèc -éca m (ȅ ẹ́)
knjiž. rever: zaslec plašča; suknjič z zasleci

SSKJ²

zasledíti -ím dov., zaslédi in zaslêdi; zaslédil (ī í)
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu
2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli
3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih

SSKJ²

zasledoválec -lca [zasledovau̯ca tudi zasledovalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zasleduje: uiti zasledovalcem; bežati pred zasledovalci / policisti s psi zasledovalci / publ. zasledovalci vodečega kolesarja, tekača
// publ. kdor se sproti seznanja s čim: zasledovalci dogodkov, sprememb

SSKJ²

zasledoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasledovanje: zasledovalni nagon pri psu / zasledovalna akcija; zasledovalne vojaške enote / zasledovalni psi; zasledovalna ladja
♦ psiht. zasledovalna blodnja neosnovano bolezensko občutje zasledovanosti in ogroženosti; šport. zasledovalna vožnja v kolesarstvu tekmovanje v hitrostni vožnji na določeni razdalji, pri katerem tekmovalca, tekmovalci startajo z različnih mest ter skušajo drug drugega prehiteti ali doseči boljši čas

SSKJ²

zasledoválka -e [zasledovau̯ka tudi zasledovalka] ž (ȃ)
ženska, ki koga zasleduje: njegova zasledovalka se bo morala sprijazniti, da ga srce vleče drugam / publ. v skupnem seštevku točkovanja je povečala prednost pred najbližjo zasledovalko

SSKJ²

zasledovánec -nca m (á)
kdor je zasledovan: zasledovanec je ušel zasledovalcem

SSKJ²

zasledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasledovati: zasledovanje divjadi / zasledovanje sovražnika / zasledovanje in preganjanje vojnih zločincev / zasledovanje rasti proizvodnje

SSKJ²

zasledovánka -e ž (á)
ženska, ki je zasledovana: razdalja med zasledovalcem in zasledovanko se je manjšala

SSKJ²

zasledovánost -i ž (á)
stanje zasledovanega človeka: zasledovanost in ogroženost / imeti občutek zasledovanosti

SSKJ²

zasledováti -újem nedov. (á ȗ)
1. iti za kom po sledi z določenim namenom: lovec, pes zasleduje divjad; zaradi snega so zlahka zasledovali napadalce
// iti, premikati se za kom z določenim namenom: zasledovati avtomobil po mestu; neznanec me je zasledoval vse do doma
// publ. iti za kom tako, da se razdalja ne povečuje: tekmovalci so začeli zasledovati vodečega kolesarja / zasledovati vodilno moštvo na lestvici
// neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom: detektiv zasleduje osumljenca; zasledovali so ga v varni razdalji
2. s poizvedovanjem, iskanjem ugotavljati, kje kdo je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga odkrili; policija ga že dolgo zasleduje / neznanci zasledujejo vse njegovo delo opazujejo, nadzorujejo
3. gledati kaj, kar se premika: napeto zasledovati vsak nasprotnikov gib; zasledovati nihalo v gibanju / zasledovati na radarju tujo ladjo / zasledovati koga s pogledom
4. publ. z raziskovanjem, proučevanjem ugotavljati obstoj, pojavljanje česa: zasledovati pomenske spremembe besede; zasledovati pravljico pri različnih narodih / te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost
5. publ. sproti se seznanjati s čim: zasledovati razvoj stroke, znanosti
6. nav. 3. os., ekspr. izraža, da si kdo prizadeva izmakniti se, uiti čemu, vendar brez uspeha: nesreča, smola ga zasleduje / vso pot ga je zasledovala ta misel
● publ. govornika sta zasledovala vsak svoj cilj sta imela; sta si prizadevala doseči

zasledujóč

-a -e:

zasledujoči vojaki

zasledován

-a -o:

zasledovana oseba

zasledovana žival

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaslepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zaslepiti: nesreče je kriva zaslepitev nasproti vozečega voznika / zaslepitev ljudi z lažnimi obljubami

SSKJ²

zaslepíti -ím dov., zaslépi; zaslépil (ī í)
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: zaslepil ga je močen odsev zrcala; žarometi so ga zaslepili
2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: jeza ga je zaslepila; zaslepila sta ga uspeh in bogastvo / s svojim videzom ga je čisto zaslepila
3. ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici: govornik jih je zaslepil s svojo retoriko / zaslepila jih je navidezna radikalnost strankinega programa; niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam

zaslepljèn

-êna -o:

zaslepljen od močne svetlobe

zaslepljeno ljudstvo

prisl.: zaslepljeno vdan človek

SSKJ²

zaslépljati -am nedov. (ẹ́)
večkrat zaslepiti: žarometi nasproti vozečih avtomobilov so ga zaslepljali / ekspr. strast ga zasleplja slepi / ekspr. ljudem laže in jih zasleplja

zaslepljajóč

-a -e:

zaslepljajoči bliski

SSKJ²

zaslepljênec -nca m (é)
ekspr. zaslepljen, nekritičen človek: dejanja fanatikov in zaslepljencev / ideološki zaslepljenec

SSKJ²

zaslepljênost -i ž (é)
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka: njihova zaslepljenost je velika; storiti kaj iz zaslepljenosti; v svoji zaslepljenosti tega ne vidi / ljubezenska, politična zaslepljenost

SSKJ²

zaslepljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zaslepljevati: zaslepljevanje nasproti vozečega voznika / zaslepljevanje ljudi

SSKJ²

zaslepljeváti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo / ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami

zaslepljujóč

-a -e:

zaslepljujoč blisk

zaslepljujoča strast

SSKJ²

zaslíniti -im dov. (í ȋ)
1. s slino
a) zmočiti: zasliniti prtiček, slinček
b) zamašiti: zasliniti piščal
c) zalepiti: zvil si je cigareto, zaslinil papirček in si prižgal
2. ekspr. obdati, pokriti kaj s slini podobno tekočino: mesojeda rastlina plen najprej zaslini
● ekspr. polž se jeseni zaslini se zaliže

zaslínjen

-a -o:

polž v zaslinjeni hišici

●

knjiž., ekspr. spregovoriti z zaslinjenim glasom pretirano prijaznim, priliznjenim

SSKJ²

zaslíšanec -nca m (ȋ)
kdor je zaslišan: vplivati na zaslišanca; pripomba zaslišanca k zapisniku

SSKJ²

zaslíšanje -a s (ȋ)
glagolnik od zaslišati2: zaslišanje je trajalo dolgo; med zaslišanjem je vse priznal; zaslišanje o umoru
// uradni postopek, pri katerem se izprašuje koga z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: preložiti zaslišanje; poklicati koga k zaslišanju, na zaslišanje; zapisnik o zaslišanju
♦ pravn. formalno zaslišanje po predpisih zakona; križno ali navzkrižno zaslišanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka

SSKJ²

zaslíšati1 -im dov. (í ȋ)
1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni

SSKJ²

zaslíšati2 -im dov. (í ȋ)
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zaslišati obdolženca, pričo, stranko; zaslišati koga o čem / zaslišati pod prisego
2. strogo in natančno izprašati koga z namenom ugotoviti resnico: ujetnika je zaslišal oficir / ekspr. žena ga je zaslišala, kje je toliko časa hodil

zaslíšan

-a -o:

biti zaslišan

zaslišane priče

sam.: izpoved zaslišanega

SSKJ²

zaslíšba -e ž (ȋ)
star. zaslišanje: po zaslišbi se jim je zdel še bolj sumljiv

SSKJ²

zasliševálec -lca [zasliševau̯ca tudi zasliševalca] m (ȃ)
kdor zaslišuje: zasliševalec je ponovil vprašanje

SSKJ²

zasliševálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasliševanje: zasliševalne metode / zasliševalni organi / zasliševalni zapisnik / zasliševalna soba

SSKJ²

zasliševálnica -e ž (ȃ)
prostor za zasliševanje: soočiti pričo in osumljenca v zasliševalnici

SSKJ²

zasliševálski -a -o [zasliševau̯ski tudi zasliševalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje: zasliševalske metode / zasliševalska služba

SSKJ²

zasliševánec -nca m (á)
kdor je zasliševan: zasliševanec je vse priznal

SSKJ²

zasliševánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasliševati: zasliševanje prič, strank; zapisnik o zasliševanju
♦ pravn. križno ali navzkrižno zasliševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka

SSKJ²

zasliševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve: zasliševati osumljenca, pričo
2. strogo in natančno izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico: zasliševati begunce, ujetnike / ekspr. žena ga je zasliševala, kje je hodil ponoči

zasliševán

-a -o:

zasliševana priča

sam.: zasliševani na vprašanje ni odgovoril

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaslíziti -im dov. (í ȋ)
zastar. zasluziti: mesojeda rastlina zaslizi / sapnice se zaslizijo

zaslížen

-a -o:

zasližena pljuča

SSKJ²

zaslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑)
knjiž. upogniti, usločiti: zasločiti palico; hrbet se mu je zasločil

zaslóčiti se

ekspr.

pojaviti se v obliki loka:

nad obzorjem se zasloči mavrica

SSKJ²

zaslómba -e ž (ọ̑)
kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti: dobiti, imeti, iskati zaslombo pri oblasti; politična, vojaška zaslomba / vi ste naša zaslomba / biti komu v zaslombo

SSKJ²

zaslòn -ôna m (ȍ ó)
1. priprava za
a) zaslanjanje, zakrivanje: postaviti zaslon; preobleči se za zaslonom; pregraditi prostor z zaslonom; premakljiv, večdelen zaslon / lovec se skrije za zaslon iz vej / železni zaslon pri kmečki peči pokrov
b) zaslanjanje, zaščito: zaslon proti svetlobi, toploti / zaščitni zaslon / svečnik z zaslonom senčnikom / gozdovi so zaslon proti vetrovom
2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej; koč: zapustiti zaslon; skriti se v zaslonu
3. ploskev, na kateri naredi sliko svetlobni, elektronski curek: projicirati diapozitive, fotografije na zaslon / projekcijski zaslon / naprava kaže na zaslonu podatke; elektronka z zaslonom / radarski, televizijski zaslon / zaslon na dotik pri katerem se ukazi podajajo neposredno z dotikom zaslona
// del naprave s tako ploskvijo: napeti zaslon / stopiti pred rentgenski zaslon; razbiti zaslon televizijskega sprejemnika
4. publ., v zvezi mali zaslon televizija: nastopiti na malem zaslonu / tekmo si lahko ogledate na malih zaslonih
♦ elektr. zaslon priprava, s katero se zavaruje električni sistem pred vplivi zunanjih polj; elektroluminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo, ki reagira na električni tok ali napetost; luminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo; slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; zaslon s tekočimi kristali priprava z anizotropno snovjo in sistemom elektrod, s katerimi se oblikujejo znaki, ko se pod vplivom električnega polja spremenijo svetlobne lastnosti anizotropne snovi; fot. protisončni zaslon nastavek na obodu objektiva za preprečevanje vpada stranske svetlobe na objektiv

SSKJ²

zaslonílo -a s (í)
knjiž. zaslon, španska stena: postaviti zaslonilo pred posteljo; poslikano zaslonilo

SSKJ²

zasloníti -slónim stil. -ím dov., zaslônil stil. zaslónil (ī ọ́, í)
1. s prislonitvijo, namestitvijo česa narediti kaj zaprto, bolj varno: zasloniti jašek, okno
2. s postavitvijo, namestitvijo česa v določen položaj narediti kaj varno pred čim nezaželenim: z rokami zasloniti plamen; zasloniti rastline pred vročino z vejami; zasloniti se z roko pred udarcem / zasloniti si oči zaradi bleščanja / z roko si zasloni uho, da bi bolje slišal
3. s svojim neprozornim telesom narediti, povzročiti, da kaj ni vidno: postavila se je predenj in mu zaslonila sonce / zasloniti komu pogled na prizorišče

zaslónjen

-a -o:

plamen je varno zaslonjen

●

ekspr. dolina je od vseh strani zaslonjena s hribi zaprta, zavarovana

♦

rad. zaslonjeno območje območje, v katerem je sprejem radijskih valov zaradi ovire oslabljen

SSKJ²

zaslónka -e ž (ọ̑)
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike: nastaviti, odpreti zaslonko; odprtina zaslonke / lamelna zaslonka / pog. izbrati pravilno zaslonko zaslonsko število
♦ fiz. zaslonka priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj
2. nav. mn., knjiž. roleta, žaluzija: zaslonke na oknih so bile spuščene

SSKJ²

zaslónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na zaslon: zaslonska deska / zaslonska širina
♦ elektr. zaslonski terminal terminal s prikazovalno napravo in tipkovnico
2. nanašajoč se na zaslonko: zaslonska odprtina / zaslonska vrsta zaporedje zaslonskih števil; zaslonsko število število na zaslonki, ki izraža stopnjo odprtosti uporabne odprtine objektiva

SSKJ²

zaslovéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti: gostilna je zaslovela daleč naokoli; igralka je hitro zaslovela / zasloveti po svojih delih, s svojimi deli; zasloveti kot čebelar

SSKJ²

zaslúga -e ž (ȗ)
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do (javnega) priznanja, nagrade: njegova največja zasluga je, da je uvedel sodobne metode raziskovanja; odrekati komu zasluge; pripisovati komu posebne zasluge; biti brez zaslug; nagraditi koga za zasluge; naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
● red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki izhaja iz takega dejanja, ravnanja: pridobil si je zasluge za razvoj znanosti; priznali so mu njegove zasluge
2. (za skupnost) pomembno, vredno dejanje, ravnanje, lastnost: naštevati zasluge koga / ureditev cest je njegova zasluga; njemu pripada, pog. gre zasluga, da smo začeli odkrivati sodobno umetnost
3. nav. mn. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: ima največ zaslug za uspeh; podcenjevali so njihove zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med državama
4. navadno s prilastkom, v prislovni rabi, v zvezi po zaslugi izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa: tudi po njegovi zaslugi je prišel do premoženja / publ. po zaslugi pomanjkljive klasične vzgoje jim je neznana celo grška mitologija zaradi

SSKJ²

zaslúgarstvo -a s (ȗ) ekspr.
delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug: nekateri politiki se gredo zaslugarstvo; nečimrnost in zaslugarstvo / osamosvojiteljsko zaslugarstvo

SSKJ²

zaslúh -a m (ȗ)
zastar. zaslišanje: poklicati, privesti koga na zasluh; med zasluhom ni hotel ničesar priznati

SSKJ²

zaslúti -slôvem tudi -slújem dov. (ú ó, ú)
zastar. zasloveti: kipar je hitro zaslul; šola je zaslula daleč naokoli

SSKJ²

zaslutíti in zaslútiti -im dov. (ī ú ū)
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega: zaslutiti nesrečo, nevarnost; zaslutiti prevaro; zaslutil je, da bo kmalu umrl
// na osnovi določenih dejstev začeti pričakovati, predvideti kaj: zaslutili so posledice njegovega ravnanja
2. nedoločno se česa zavedeti, začeti si predstavljati: pomen njegovih besed so samo zaslutili; nekatere stvari so komaj zaslutili, kaj šele spoznali
3. nav. ekspr. nejasno, nedoločno zaznati: zaslutiti obrise gor v daljavi / psi so nas že zaslutili zavohali

zaslúten

-a -o:

zasluteni dogodki

komaj zaslutena resnica

SSKJ²

zaslúziti -im dov. (ú ȗ)
1. obdati, pokriti s sluzjo: alge zasluzijo kamenje
2. izločiti sluz, tekočino: plodovi nekaterih rastlin na vlažnem zasluzijo / rana zasluzi

zaslúziti se

postati sluzast, sluzav:

vino se lahko zasluzi

●

sapnice se zasluzijo se napolnijo s sluzjo

zaslúzen

-a -o:

zasluzeno kamenje

SSKJ²

zaslúžek -žka m (ȗ)
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar: izplačati, zapraviti zaslužek; enodnevni, tedenski zaslužek; postranski, priložnostni zaslužek; zaslužek delavca; dobiti del zaslužka v blagu
// kar se zasluži kot dobiček: prve mesece poslovanja še ni bilo zaslužka; trgovina daje, prinaša zaslužek; izdatki zmanjšujejo zaslužek; ekspr. masten zaslužek
2. pridobivanje zlasti denarja z opravljanjem kakega dela, službe: prizadevati si za hiter, lahek zaslužek; skrbeti za vsakodnevni zaslužek / pošten zaslužek
// možnost za tako pridobivanje: pozimi je zaslužek redek; tovarna daje, omogoča zaslužek večini prebivalcev; v času krize izgubiti zaslužek; poiskati si zaslužek v tujini; iti za zaslužkom drugam

SSKJ²

zaslúžen -žna -o prid., zaslúžnejši (ú ū)
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do (javnega) priznanja, nagrade: postavljati spomenike zaslužnim možem in ženam; poznam ljudi, ki so zaslužnejši od njega / zaslužni član društva
● zaslužni profesor častni naslov za upokojenega univerzitetnega profesorja, podeljen za izredno uspešno znanstveno in pedagoško delo
2. ki je s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomogel, prispeval h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti zaslužen za razvoj znanosti; pri razvijanju prijateljskih odnosov s sosednjimi državami zaslužni politiki / publ. on je najbolj zaslužen za zmago moštva ima največje zasluge za zmago; je najbolj pripomogel k zmagi
3. moralno, etično pomemben, vreden: opraviti zaslužno dejanje, delo; zaslužno prizadevanje za mir

SSKJ²

zaslužênje -a s (é) knjiž.
1. pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem: imeti, pridobiti si trajno zasluženje za razvoj znanosti; priznati komu zasluženje za kaj
2. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti brez zasluženja pri kakem prizadevanju / nagraditi koga po njegovem zasluženju
● star. po njegovem zasluženju so zadnja leta preživeli v miru po njegovi zaslugi
♦ rel. moralno dobro svobodno dejanje, ki po božji odločitvi daje pravico do nadnaravnega plačila; kar si kdo pridobi pred Bogom z moralno dobrimi, svobodnimi dejanji

SSKJ²

zasluževáti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. zaslužiti, biti deležen česa: po pravici zaslužuje nagrado / ne zaslužuje tako velike časti
● zastar. še nihče ni popisal te poti tako, kakor zaslužuje primerno, ustrezno

SSKJ²

zaslužíti in zaslúžiti -im dov. (ī ú)
1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo: ti ljudje dobro, slabo zaslužijo; koliko zaslužiš na mesec, uro; zasluži komaj za stanovanje in hrano; ekspr. veliko zasluži postrani; zaslužiti si za življenje / na lahek način zaslužiti denar; ekspr. tu in tam zasluži kak dinar
2. pog. imeti stalen vir dohodkov: starejši sin že zasluži; oba zakonca zaslužita
3. imeti dobiček pri dejavnosti, kot jo izraža določilo: zaslužiti pri prodaji, s prodajo / zasluži tri odstotke od sklenjene kupčije; s tem blagom se ne da zaslužiti
4. nedov. in dov. zaradi določenih dejanj, lastnosti biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: zaslužil je prvo mesto na tekmovanju, a ga ni dobil; zaslužiti nagrado, pohvalo; menili so, da zasluži boljšo oceno / zaradi te nerodnosti zaslužiš grajo, kazen / ekspr. takega konca si ni zaslužil / povedal mu je, kar zasluži; imamo tako okolje, kakršno zaslužimo / ne zasluži pozornosti, usmiljenja; zaslužil je, da je član reprezentance; zaslužil si je napredovanje / v bitki si je zaslužil odlikovanje prislužil; vsak človek zasluži spoštovanje
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža primernost, upravičenost česa: njihovo delovanje zasluži temeljito analizo; ta odločitev zasluži kritiko; cerkev zasluži ogled
● ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela; ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo zasluži; slabo dela

zaslúžen

-a -o:

pošteno zaslužen denar

zaslužena kazen, zmaga

●

ekspr. že dve leti uživa zasluženi počitek je upokojen; prisl.: zasluženo zmagati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaslúžkar -ja m (ȗ)
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka: razmere so ga prisilile, da je postal zaslužkar; drobni zaslužkarji; priložnostni zaslužkarji
2. ekspr. kdor se ukvarja s posli, ki prinašajo velik zaslužek: bil je prvi na lestvici zaslužkarjev; filmski, glasbeni, športni zaslužkarji
// slabš. dobičkar: špekulanti in zaslužkarji / vojni zaslužkar
● star. večkratni zaslužkar kdor pridobiva dohodek, zaslužek iz več virov

SSKJ²

zaslúžkarica -e ž (ȗ)
ekspr. ženska, ki se ukvarja s posli, ki prinašajo velik zaslužek: s trgovanjem ni obogatela in ni bila zaslužkarica; bila je prva na lestvici največjih zaslužkaric; glasbene zaslužkarice; hollywoodska zaslužkarica

SSKJ²

zaslúžkarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na zaslužkarje ali zaslužkarstvo: zaslužkarski posli / zaslužkarska miselnost / zaslužkarska družba

SSKJ²

zaslúžkarstvo -a s (ȗ)
ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka: v zaslužkarstvo usmerjena dejavnost

SSKJ²

zaslúžnež -a m (ȗ)
ekspr. zaslužen človek: samooklicani zaslužnež

SSKJ²

zaslúžnik -a m (ȗ)
ekspr. zaslužen človek: portreti nekdanjih in sedanjih zaslužnikov; zaslužnik za narod

SSKJ²

zaslúžnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost zaslužnega človeka: prepričani so o svoji zaslužnosti in pomembnosti

SSKJ²

zasmèh in zasméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami: zasmeh ga je prizadel; namesto priznanja je doživel zasmeh; ciničen, krut zasmeh / sprejeli so ga z zasmehom
● ekspr. biti komu v zasmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok zasmehovanja
// izraz obraza, ki kaže tak odnos: zaničljiv zasmeh na obrazu, v očeh

SSKJ²

zasmehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo: mati se je zasmehljala otroku; ljubeznivo, nebogljeno se zasmehljati / ekspr. njene oči so se zasmehljale

SSKJ²

zasmehljív -a -o prid.(ī í)
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehljiv izraz na obrazu; zasmehljiv nasmeh / zasmehljive besede; zasmehljiv vzdevek

zasmehljívo

prisl.:

zasmehljivo reči

SSKJ²

zasmehljívec -vca m (ȋ)
zasmehovalec: ciničen zasmehljivec

SSKJ²

zasmehljívka -e ž (ȋ)
1. zasmehovalka: zasmehljivka ni umolknila
2. zasmehljiva pesem: pisati zasmehljivke / ostra zasmehljivka na oblast

SSKJ²

zasmehljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost zasmehljivega: grenka zasmehljivost na obrazu / draži jih njegova zasmehljivost

SSKJ²

zasmehoválec -lca [zasmehovau̯ca tudi zasmehovalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zasmehuje: zavrniti zasmehovalce / bil je kritik in zasmehovalec vsega obstoječega

SSKJ²

zasmehoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki izraža zasmehovanje: zasmehovalna razlaga / zasmehovalne besede; zasmehovalna pesem

SSKJ²

zasmehoválka -e [zasmehovau̯ka tudi zasmehovalka] ž (ȃ)
ženska, ki koga ali kaj zasmehuje: nesramna, predrzna zasmehovalka

SSKJ²

zasmehovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasmehovati: njihovo zasmehovanje ga žalosti; zasmehovanje pretirane pobožnosti; zasmehovanje in zmerjanje

SSKJ²

zasmehováti -újem nedov. (á ȗ)
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga: zasmehovati koga zaradi njegove strahopetnosti; zasmehovati razvade in napake ljudi / v drami, pesmi zasmehovati koga

zasmehujóč

-a -e:

zasmehujoč glas

zasmehujoči verzi

zasmehován

-a -o:

zasmehovani politiki

biti preganjan in zasmehovan

SSKJ²

zasmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., zasmêj se in zasmèj se zasmêjte se stil. zasmêjaj se zasmejájte se; zasmejál se stil. zasmêjal se zasmejála se (á é, í, é)
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo: spogledali so se in se zasmejali; komaj se je zasmejal, že ga je posilil kašelj; zasmejati se komu; zasmejal se je sam pri sebi; ekspr. zasmejati se od srca; zasmejati se na ves glas; ekspr. zasmejati se na vse grlo, na vsa usta močno, glasno; hripavo, ekspr. široko se zasmejati; prisrčno, veselo, zaničljivo se zasmejati; zasmejal se je kot bi orehe stresal glasno, hrupno / ekspr.: ves obraz se mu je zasmejal; zasmejati se z očmi / pa smo te, so se zasmejali; pren., ekspr. srce se mu je zasmejalo
● ekspr. ob pogledu na polno mizo se mu je kar samo zasmejalo njegov obraz je izrazil veliko zadovoljstvo, veselje; pesn. izza oblakov se je zasmejal mesec je zasvetil, zasijal; pog. zasmejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehniti

SSKJ²

zasmêjčkati se -am se dov. (ȇ)
otr. zasmejati se: punčka se je poredno zasmejčkala

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasmetíti -ím dov., zasmétil (ī í)
narediti kaj smetno: zasmetiti vodo / zasmetiti sobo

zasmetèn

-êna -o:

zasmeten vodnjak

SSKJ²

zasmíliti se -im se dov. (í ȋ)
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem zasmilil; ekspr.: zasmilil se jim je do srca; žalosten je, da bi se kamnu zasmilil zelo

SSKJ²

zasmodíti -ím dov., zasmódil (ī í)
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: zasmoditi prt pri likanju; zasmoditi si obleko nad ognjem
2. prismoditi: zasmoditi golaž; mleko se je zasmodilo / zasmoditi kosilo
3. star. narediti, da kaj začne goreti; prižgati: zasmoditi stenj / zasmoditi si cigaro

zasmojèn

-êna -o:

zasmojena jed

zasmojene hlače

sam.: diši po zasmojenem

SSKJ²

zasmolíti -ím dov., zasmólil (ī í)
1. zamazati, zaliti s smolo: zasmoliti reže, špranje med deskami
2. premazati, prepojiti s smolo: zasmoliti lesene površine / zasmoliti čoln
3. zamazati, umazati s smolo: zasmoliti hlače

zasmolíti se

kem.

spremeniti se v smolo:

sušljiva olja se na zraku zasmolijo

zasmoljèn

-êna -o:

zasmoljene in strgane hlače

deske niso dobro zasmoljene in v čoln vdira voda

SSKJ²

zasmradíti -ím dov., zasmrádil (ī í)
povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad: dim iz tovarne je zasmradil vse mesto; izpušni plini so zasmradili ozračje; zasmraditi stanovanje s cigaro

zasmradíti se

usmraditi se:

voda v ribniku se je zasmradila

zasmrajèn

-êna -o:

zasmrajen zrak

zasmrajena gostilna

SSKJ²

zasmrájati -am nedov. (á)
povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: zasmrajati ozračje

SSKJ²

zasmrajênost -i ž (é)
lastnost, značilnost zasmrajenega: zasmrajenost ozračja

SSKJ²

zasmrčáti -ím dov. (á í)
začeti smrčati: komaj je zaspal, je že zasmrčal
// ekspr. smrčeč zaspati: ulegel se je na klop in že naslednji hip zasmrčal

SSKJ²

zasmrdéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. začeti smrdeti: iz jaška je zasmrdela pokvarjena hrana; zasmrdeti po znoju in umazaniji; brezoseb. zasmrdelo je po zažganem, žveplu
2. z dajalnikom dobiti, začutiti odpor do česa: hrana mu je zasmrdela / ekspr. delo mu je zasmrdelo

SSKJ²

zasmŕkati -am dov. (r̄ ŕ)
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos: zasmrkala je in potem so se ji ulile solze
// ekspr. zajokati: ko je zaslišala žalostno novico, je zasmrkala

SSKJ²

zasmúčati -am in zasmúčati se -am se dov. (ȗ)
zapeljati se na smučeh: v loku je zasmučal po hribu navzdol

SSKJ²

zasnávljati -am nedov. (á)
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnavljati načrte / zasnavljati nove trgovske, znanstvene vezi
2. delati, izdelovati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: zasnavljati novo zgradbo
3. publ. postavljati, utemeljevati: avtor v svojem delu zasnavlja svojevrstno teorijo

SSKJ²

zasneževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasneževanje: gradnja zasneževalnega sistema; zasneževalne naprave / zasneževalni top naprava, ki iz vode dela umetni sneg

SSKJ²

zasneževánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasneževati: snežne topove pripravljajo na zasneževanje; umetno zasneževanje smučišč; naprave, sistem za zasneževanje

SSKJ²

zasneževáti -újem nedov. (á ȗ)
prekrivati z umetnim snegom: proge so dodatno zasneževali; zasneževati skakalnice / umetno zasneževati smučišča

SSKJ²

zasnežíti -ím dov., zasnéžil (ī í)
1. brezoseb. začeti snežiti: shladilo se je in zvečer je zasnežilo
2. brezoseb., preh. s snegom zakriti, prekriti: zasnežilo je ceste in polja
3. preh. prekriti z umetnim snegom: uspelo jim je zasnežiti progo, smučišče; zasnežiti skakalnico

zasnežèn

-êna -o:

zasneženi vrhovi gor

zasnežene ceste

zasnežena pokrajina

●

ekspr. zasneženo zimsko jutro jutro z zasneženo pokrajino

SSKJ²

zasnívati -am dov. (í)
pesn. zasanjati, zasanjariti: zasnivati o prihodnji sreči
// zaspati: v hipu sta globoko zasnivala
● vznes. zasnivati večni sen umreti

SSKJ²

zasnôva -e ž (ȏ) navadno s prilastkom
1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa
2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganov
♦ biol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; glasb. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija

SSKJ²

zasnovánost -i ž (á)
lastnost, značilnost zasnovanega: primerjalna zasnovanost razprave / uspešna zasnovanost gospodarskih ukrepov / publ. teoriji manjka znanstvene zasnovanosti utemeljenosti

SSKJ²

zasnovátelj -a m (ȃ)
knjiž. kdor kaj zasnuje: zasnovatelj zakonskega predloga / zasnovatelj upora pobudnik, začetnik / bil je eden od glavnih zasnovateljev galerije ustanoviteljev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasnováti -snújem dov., zasnovál (á ú)
1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela
2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme
3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov
4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje

zasnováti se

nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki:

v glavi se mu je zasnoval načrt

zasnován

-a -o:

slabo zasnovan roman

na tradiciji zasnovana vzgoja

SSKJ²

zasnubíti in zasnúbiti -im dov. (ī ú)
1. predlagati ženski poroko s seboj: komaj sta se spoznala, jo je že zasnubil
// etn. v prisotnosti spremljevalcev slovesno predlagati ženski poroko s seboj: prišli so, da jo zasnubijo
2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobiti ali poskusiti pridobiti: zasnubili so ga za ovaduha

SSKJ²

zasnútek -tka m (ȗ)
navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa: ta slikarski zasnutek še vedno čaka na uresničitev; pripraviti zasnutek govora / opera je v zasnutku končana / izdelati zasnutek čistilne naprave osnutek, načrt

SSKJ²

zasnúti -snújem dov. (ú)
star. zaspati: zaprl je oči in naglo zasnul; zasnuti od utrujenosti / zasnuti trden sen

zasnúl

-a -o:

zasnuli potniki

SSKJ²

zasodíti in zasóditi -im dov., zasójen (ī ọ́)
zastar. presoditi, pomisliti: zasodil je, da sta oba pojava povezana / po glasu je zasodil, da gre za mlajšo žensko

SSKJ²

zasolírati -am dov. (ȋ)
1. zapeti, zaigrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: znani kitarist je zasoliral pred večdesettisočglavo množico
2. pog. začeti delovati sam brez pomoči, upoštevanja drugih: s promoviranjem svoje ideje se je oddaljil od izhodiščnega projekta in zasoliral po svoje

SSKJ²

zasolíti -ím dov., zasólil (ī í)
1. presoliti: jed je zasolila in prismodila
2. ekspr. dati čemu izrazite poteze, značilnosti: v članku duhovito zasoliti dogodke; zasoliti pripoved z ljudskimi izreki
3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sosedje so mu radi kaj zasolili; ko pride čas, vam bom že zasolil / pog. nasprotniku jo je dobro zasolil
● star. zasolil mu je klofuto dal klofuto; ekspr. prenočevanje so jim dobro zasolili zelo visoko zaračunali

zasoljèn

-êna -o:

zasoljena jed

pripoved, zasoljena s kletvicami

●

ekspr. zasoljene cene visoke; ekspr. zasoljene zgodbe duhovite, zbadljive; nespodobne

SSKJ²

zasolzéti -ím [zasou̯zeti] dov. (ẹ́ í)
knjiž. zasolziti se: oči so ji zasolzele / zasolzeti od ganjenosti

zasolzèl

in zasolzél -éla -o:

zasolzele oči

SSKJ²

zasolzíti se -ím se [zasou̯ziti se] dov., zasôlzil se (ī í)
postati solzen: zaradi dima so se mu zasolzile oči
// ekspr. zajokati: zasolzili sta se in tolažili druga drugo
● ekspr. ob ganljivih prizorih se jim je zasolzilo oko so zajokali

zasolzíti

knjiž.

zmočiti s solzami:

zasolziti blazino

/ pogreb jim je zasolzil oči

zasolzèn

-êna -o:

zasolzen obraz

biti žalosten in zasolzen

SSKJ²

zasopéti -ím dov. (ẹ́ í)
nar. zasopsti: v hlevu zasopi vol / zasopeti se pri hoji

zasopèl

-éla -o:

vsa zasopela hiti dalje

SSKJ²

zasopíhati -am dov. (í)
1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti: zasopihati od jeze
2. ekspr. večkrat dati sopihanju podobne glasove: motor je zasopihal in ugasnil / mimo je zasopihal vlak sopihajoč pripeljal
● ekspr. še ti veslaj, zasopiha sopihajoč reče

zasopíhati se

ekspr.

zasopsti se:

zasopihati se pri delu

zasopíhan

-a -o:

zasopihan nosač

zasopihani smo prišli na vrh

SSKJ²

zasopíti -ím dov., zasópil (ī í)
zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil

zasopljèn

-êna -o

deležnik od zasopiti:

zasopljen tekač

biti zasopljen od hitre hoje

ki kaže, izraža zasoplost:

zasopljeni obrazi ljudi

/ zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati

SSKJ²

zasopljênost -i ž (é)
zasoplost: ne čuti zasopljenosti / smejati se do zasopljenosti

SSKJ²

zasôplost -i ž (ó)
stanje zasoplega človeka: zasoplost pri hoji

SSKJ²

zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó)
1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
// slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
// knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla

zasôpsti se

priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora:

pri hoji navkreber se zasope

tako se je zasopel, da je moral počivati

zasópel

-sôpla -o

deležnik od zasopsti:

zasopli konji

preveč je zasopel, da bi lahko govoril

ki izraža, kaže zasoplost:

zasopel glas

zasopel obraz

/ zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči

zasopèn

-êna -o:

komaj diha, tako je zasopen

SSKJ²

zásova -e ž (á)
star. zapah, klin: poriniti zasovo čez vrata / privzdigniti zasovo

SSKJ²

zasovražíti in zasovrážiti -im, in zasovrážiti -im dov. (ī á ȃ; ā ȃ)
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu: zasovražiti soseda; ekspr.: koga smrtno zasovražiti; zasovražiti iz dna srca / ekspr. zasovražiti ves svet
// začutiti odpor, veliko nenaklonjenost sploh: zasovražiti oblast, šolo

zasovrážen

-a -o knjiž.

osovražen:

od vseh zasovražen človek

zasovražen politični sistem

SSKJ²

zaspájkati -am dov. (ȃ)
teh. zadelati, zaliti s spajko: zaspajkati luknjo / zaspajkati dele cevi med seboj spojiti s spajko

SSKJ²

zaspán -a -o prid. (á)
1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan
// ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči
2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan
3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle
// ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona
4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto

zaspáno

prisl.:

zaspano gledati

zaspano se premikati;

prim. zaspati

SSKJ²

zaspánček -čka m (á)
1. ljubk. kdor (rad) spi, navadno otrok: mati je komaj zbudila zaspančka
2. ekspr. krmežljavček, krmeželj: v kotu očesa je imel zaspanček; izmiti si zaspančke iz oči
♦ bot. pomladanski zaspanček travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti, Gentiana verna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zaspánčkati -am dov. (ȃ)
otr. zaspati: priden bodi in zaspančkaj

SSKJ²

zaspanè1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: on je velik zaspane; vreči zaspaneta iz postelje
2. slabš. počasen, nedejaven človek: s tem zaspanetom že ne mislim sodelovati

SSKJ²

zaspanè2 -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: fant je veliko zaspane
2. slabš. počasen, nedejaven človek: nemarno zaspane

SSKJ²

zaspánec -nca m (á)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: buditi zaspance / medved in drugi zimski zaspanci / kot nagovor zaspanci, vstanite
2. nar. zaspanost: zaspanec ga obhaja; premagati zaspanec / zaspanec mu lega na oči postaja zaspan
3. ekspr. krmeželj: odstraniti si zaspance iz oči

SSKJ²

zaspánka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki (rada) veliko spi: ona je res prava zaspanka / kot nagovor zaspanke, vstanite

SSKJ²

zaspánost -i ž (á)
stanje, pri katerem se čuti potreba po spanju: zaspanost se ga loteva, ekspr. ga muči; zaspanost ga je minila; premagati zaspanost / od zaspanosti komaj gleda
♦ med. bolezenska zaspanost stanje, ko se čuti pretirano nagnjenje do spanja

SSKJ²

zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í)
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala

zaspál

-a -o:

razorožiti zaspale vojake

mencati zaspalo roko;

prim. zaspan

SSKJ²

zaspávati -am nedov. (ā)
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: otrokovo dihanje je vse bolj mirno, počasi zaspava / dan za dnem legati, zaspavati, vstajati

SSKJ²

zasrámba -e ž (ȃ)
zastar. zasramovanje: prenašati je moral njihovo zasrambo / poslušati zasrambe

SSKJ²

zasramoválec -lca [zasramovau̯ca tudi zasramovalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zasramuje: upreti se zasramovalcem / zasramovalci jezika

SSKJ²

zasramoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasramovanje: zasramovalna dejanja / zasramovalni steber sramotilni steber

SSKJ²

zasramovánec -nca m (á)
kdor je zasramovan: braniti zasramovance

SSKJ²

zasramovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasramovati: izpostaviti koga zasramovanju množice; javno zasramovanje

SSKJ²

zasramováti -újem nedov. (á ȗ)
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo: zasramovati nasprotnika / zasramovati materni jezik; zasramovati resnico

zasramováti se

knjiž.

začutiti sram:

zasramovati se svojega dejanja

/ zasramovati se pred kom

zasramován

-a -o:

zasramovan človek

SSKJ²

zasráti -sérjem dov., zasêrji zaserjíte (á ẹ́) vulg.
1. z iztrebljanjem umazati: muhe so zasrale ves zid
// umazati, onesnažiti sploh: vse potoke so zasrali s kemikalijami / z umazanimi škornji je zasral stanovanje
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: upam, da ga nisi kaj zasral; boste videli, da ga bodo zasrali
● vulg. v pijanosti je zasral ključe zapravil, izgubil; vulg. to zadevo so čisto zasrali z napačnim ravnanjem, govorjenjem pokvarili

zasráti se

zaradi napačnega ravnanja, govorjenja izgubiti ugled:

tako se je zasral, da ga nihče več ne jemlje resno

/ vsem, pri vseh so se zasrali

zasrán

-a -o:

zasrane šipe

vse je zasrano

SSKJ²

zasrbéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaji so ga zasrbeli / noga ga je zasrbela
2. ekspr. začutiti močno željo, hotenje: zasrbelo jih je, da bi jim povedali, kar jim gre
● pog. če ga vidim, me zasrbijo dlani, pesti, roke začutim veliko željo, da bi ga udaril; ekspr. jezik jo je zasrbel, a je molčala začutila je veliko željo, da bi kaj rekla, povedala; pog. ob glasbi so jih kmalu zasrbele pete, podplati so si zelo zaželeli plesati; ekspr. ob pogledu na denar so ga zasrbeli prsti je začutil veliko željo, da bi ga ukradel

SSKJ²

zasrébati -am tudi -ljem dov. (ẹ̄)
začeti srebati: dvignil je skodelico k ustom in zasrebal

SSKJ²

zasrebríti se -ím se dov., zasrébril se (ī í)
ekspr. srebrno se odraziti, pokazati: reka se je zasrebrila v mesečini; oči so se ji zasrebrile od solz

SSKJ²

zasrepéti -ím dov., zasrêpi in zasrépi (ẹ́ í)
knjiž. srepo pogledati: zasrepeti po ljudeh; zasrepeti v nasprotnika / zasrepeti z očmi

zasrepéti se

srepo se zagledati:

zasrepeti se komu v oči

zasrepeti se v tla

SSKJ²

zasréžiti se -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑)
prekriti se s srežem: okno se je zasrežilo / brada se mu je zasrežila

zasréžen

-a -o:

zasrežene veje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasršáti -ím dov. (á í)
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačku je zasršala dlaka
// ekspr. na tak način se razširiti iz česa: pri udarcu so iskre zasršale na vse strani; pren. iz njih je zasršala maščevalnost
2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi so kar zasršali / lažeš, je zasršala

SSKJ²

zasršéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: lasje so mu zasršeli na vse strani
// ekspr. na tak način se razširiti iz česa: iz oblakov so zasršeli bliski; pren. iz oči ji je zasršela ljubosumnost
2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: oči so mu zasršele / spravi se s poti, je zasršel
// jezno, nejevoljno se zagledati: ustavil se je in zasršel vanj

SSKJ²

zastájanje -a s (ā)
glagolnik od zastajati: zastajanje mleka v vimenu / zastajanje razvoja, trgovine

SSKJ²

zastájati -am nedov. (ā)
1. ne premikati se naprej in za kratek čas ostajati kje: voda tu zastaja, zato je svet močviren; med hišami zastaja vroč zrak / hrana zastaja v črevesju
// za kratek čas ostajati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke zastajajo / domače vino zaradi uvoza zastaja se ne prodaja v zadostni meri
// ostajati ob svojem, normalnem času neopravljen: zaradi drugih opravil hišna dela zastajajo
2. gibati se, premikati se čedalje počasneje: zaradi zamišljenosti predice je kolo kolovrata zastajalo / ekspr. čim bliže je bil vratom, tem bolj mu je noga zastajala
// delati, delovati čedalje počasneje: stroj zastaja / srce mu zastaja
3. potekati čedalje manj intenzivno: delo zaradi pomanjkanja delavcev zastaja; prodaja domačih izdelkov zastaja
4. prenehavati (intenzivno) napredovati: zaradi političnih napetosti gospodarstvo zastaja; trgovina med vojno zastaja
5. star. zaostajati: zaradi prehitre hoje zadnji zastajajo; pri košnji je zastajal za drugimi
● ekspr. dih, sapa mu zastaja od groze zelo ga je groza; ekspr. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih zelo napeto; ekspr. kar pamet mu zastaja, ko gleda to zmedo zelo je vznemirjen, nejevoljen; ekspr. pero mu zastaja vse počasneje piše

zastajajóč

-a -e:

zastajajoč korak

zastajajoča voda

SSKJ²

zastánek -nka m (ȃ)
1. knjiž. zastoj: zastanek naročil / vozilo jih je pet, da ne bi bilo zastanka / zastanek v gospodarstvu
2. knjiž. premor: zastanki in ponovitve pri govorni napaki
3. star. zaostanek: plačati zastanek davkov

SSKJ²

zastarálen -lna -o prid. (ȃ)
pravn., v zvezi zastaralni rok rok, po katerem kaka pravica zastara: zastaralni rok se izteče; enoletni zastaralni rok

SSKJ²

zastáranje -a s (ȃ)
glagolnik od zastarati: zastaranje pravice, terjatve / zastaranje tehnologije

SSKJ²

zastáranost -i ž (ȃ)
pravn. stanje zastaranega: zastaranost pravice; zastaranost zahtevka

SSKJ²

zastárati -am dov. (ȃ)
1. pravn. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati: pravica do pregona in izvršitev kazni za vojna hudodelstva ne zastarata; terjatev, tožba zastara
2. zaradi dolgega obstajanja postati tak, da se težko odpravi: madež zastara, če ga hitro ne odstranimo / bolezen zastara
3. zastareti: ideje, nazori zastarajo / znanje zastara

zastáran

-a -o

deležnik od zastarati:

zastaran material

zastarana bolezen

zastarana terjatev

star.

nepoboljšljiv,

zakrknjen:

zastaran grešnik, pijanec

SSKJ²

zastarélost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost zastarelega: zastarelost opreme, strojev / zastarelost predpisov, zakonov

SSKJ²

zastaréti -ím dov. (ẹ́ í)
postati tak, da ni več v skladu
a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo
b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari
c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari

zastarèl

in zastarél -éla -o:

zastarel stroj

zastarela ustanova

♦

jezikosl. zastarele besede v preteklosti rabljene besede, ki se v sodobnem knjižnem jeziku praviloma ne uporabljajo več; prisl.: zastarelo razmišljati; sam.: zavračanje zastarelega

SSKJ²

zastarévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od zastarevati: zastarevanje tehnologije; zastarevanje znanja / zastarevanje idej, nazorov

SSKJ²

zastarévati -am nedov. (ẹ́)
postajati tak, da ni več v skladu
a) s splošnim okusom določenega časa: modne novosti hitro zastarevajo
b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: stroji zastarevajo zaradi tehničnega napredka; tehnologija hitro zastareva
c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: ideje, nazori zastarevajo / novice hitro zastarevajo

zastarevajóč

-a -e:

zastarevajoče metode

SSKJ²

zastarljív -a -o prid. (ī í)
pravn. ki lahko zastara: zastarljiva pravica; zastarljiva terjatev

SSKJ²

zastáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane
// za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke so zaradi predpraznične gneče zastale
// ostati ob pričakovanem, normalnem času neopravljen: druga dela so zaradi košnje zastala
2. za kratek čas prenehati se gibati, premikati: pri vsakem šumu mu je noga zastala; hotel ga je udariti, pa mu je roka zastala / ekspr. korak mu je zastal
// za kratek čas prenehati delati, delovati: kolovrat je zaradi živahnega pogovora večkrat zastal / srce mu je za trenutek zastalo; pren., ekspr. na starost mu je pamet zastala
3. za kratek čas prenehati potekati: dihanje mu je za hip zastalo; napad je za nekaj trenutkov zastal; promet je zaradi nesreče za eno uro zastal / pogovor je po prvem navdušenju zastal
4. prenehati (intenzivno) napredovati: gospodarstvo je zaradi reform zastalo / sčasoma je v rasti zastal
5. zaradi mirovanja postati manj gibljiv: noge so mu zastale od sedenja
6. star. zaostati: za zmagovalcem je zastal za dve minuti / zastati v razvoju za drugimi državami / zastati s plačilom
● ekspr. beseda mu je zastala na ustih besede, ki jo je že skoraj izrekel, ni izrekel; ekspr. ustrašil se je, da mu je dih zastal zelo; ekspr. zgodile so se stvari, da človeku kar dih, sapa zastane zgodile so se presenetljive, grozljive stvari; ekspr. mora govoriti, da mu jezik ne zastane zaradi potrebe po govorjenju, veselja do govorjenja; ekspr. kri mu je zastala (v žilah) zelo se je prestrašil; ekspr. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo kolikor mogoče malo dela; ekspr. v njegovem žepu zastane marsikateri tisočak zadrži si, pridrži si marsikateri tisočak

zastàl

-ála -o:

pospešiti zastali razvoj

pretegniti si zastale ude

SSKJ²

zastáti2 -stojím dov., zastój zastójte; zastál; nam. zastàt in zastát (á í)
nar. postati, ustaviti se: hodijo vztrajno, le tu in tam kdo zastoji

zastáti se

stoječ se zadržati kje predolgo:

klepetav je, pa se večkrat kje zastoji

SSKJ²

zástava1 -e ž (ȃ)
nekdaj avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava: peljati se v zastavi, z zastavo / zastava 101

SSKJ²

zástava2 -e ž (ȃ)
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje: nad Nanosom je razpeta tanka zastava

SSKJ²

zastáva3 -e ž (ȃ)
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru; s stolpa se vije zastava; dvigniti zastavo na drog pred taborom; izobesiti, sneti zastavo; razviti, zviti zastavo; okrasiti hiše z zastavami in cvetjem; belo-modro-rdeča zastava; tribarvna zastava / brigadna zastava; društvena zastava prapor; državna, evropska, slovenska zastava; olimpijska zastava; zastava Rdečega križa / bela zastava kos bele tkanine na drogu kot znamenje vdaje, pripravljenosti na pogajanje; črna ali žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanja; red jugoslovanske zastave z lento nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami; red dela z rdečo zastavo nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti / kot znamenje počastitve, slovesa nagniti, pripogniti zastavo nad grob
♦ navt. krmna zastava zastava države, v kateri je ladja vpisana v ladijski register
// ekspr., s prilastkom kar je po obliki temu podobno: ogenj plapola v širokih zastavah; veter raznaša zastave dima; sive zastave megle
// ekspr., s prilastkom država, katere simbol ta je: ladja slovenske zastave / ozemlje je bilo pod britansko zastavo britansko oblastjo; film so prikazovali pod francosko zastavo kot francoski film; igrati pod slovensko zastavo kot predstavnik Slovenije
2. ekspr., s prilastkom nazor, program, gibanje: zapustil je narodno zastavo; prisega na zastavo stranke
● ekspr. pri konjskih dirkah, v plavanju nosi zastavo je prvi, najboljši; ekspr. ta vrsta jabolk nosi zastavo v ceni je najdražja; na odkritem otoku so razvili, zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; publ. pod zastavo imajo sto divizij njihova vojska šteje; publ. poklicali so pod zastavo vse za vojsko sposobne moške poklicali so v vojsko, mobilizirali; vznes. dvignil je zastavo boja za osvoboditev začel je boj; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek

SSKJ²

zastáva4 -e ž (ȃ)
1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zavarovati terjatev z zastavo; publ. posojati denar proti zastavi ob zastavi, za zastavo; zastava slik in zlatnine
2. kar se zastavi: odkupiti zastavo; z zastavo pokriti terjatev
● star. dal ji je prstan v zastavo, da se bo z njo poročil v jamstvo, zagotovilo
♦ igr. igra na zastavo igra, pri kateri neuspešen udeleženec izgubi predmet, ki ga je zastavil, in dobi šaljivo kazen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zastávek1 -vka m (ȃ)
1. kar se zastavi: vrniti zastavek; posojati na zastavke; vzeti uro kot zastavek
2. igr. predmet, ki ga mora udeleženec dati pri igri na zastavo: igralec da, izgubi zastavek
3. znesek, ki se vplača pri igri na srečo; stava: visoki zastavki

SSKJ²

zastávek2 -vka m (ȃ)
1. knjiž. zasnova, zarodek: oblikovanje umskih in nravstvenih zastavkov pri otroku
2. glasb. položaj glasilk pri prehodu zračnega toka ob začetku petja: delati vaje za pravilen zastavek / mehki pri katerem sta glasilki nekoliko razmaknjeni, trdi zastavek pri katerem sta glasilki tesno skupaj

SSKJ²

zastáven1 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju
♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje signalnih zastavic

SSKJ²

zastáven2 -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na zastavo, zastavitev: zastavni dokument / zastavni listek nekdaj potrdilo zastavljalnice o zastavljenem predmetu
♦ pravn. zastavni list listina, s katero se daje zastavna pravica; zastavni upnik upnik, kateremu da dolžnik zastavno pravico; zastavna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo zastavne pravice, če ni zemljiške knjige; zastavna pogodba pogodba, po kateri zastavni upnik dobi zastavno pravico; zastavna pravica pravica upnika do dolžnikove stvari za zavarovanje terjatve; zastavna terjatev terjatev, zavarovana z zastavo

SSKJ²

zastáven3 -vna -o prid., zastávnejši (á ā)
1. krepko raščen, razvit: lep, zastaven fant; slika zastavnega kosca / zastaven mladič / zastaven macesen z velikimi vejami
// knjiž. krepek, trden: ni imel več tako zastavnega koraka / odločitev je naznanil z mirnim, zastavnim glasom / zastavna rast
2. star. resen, umirjen: v smeh je spravil tudi najbolj zastavnega gosta / odlikoval se je z natančnostjo in zastavnim vedenjem
3. zastar. ugleden, imeniten: župnik, uradnik in drugi zastavni ljudje

zastávno

prisl.:

zastavno hoditi okrog voza

zastavno raščen

SSKJ²

zastávica1 -e ž (ȃ)
1. manjšalnica od zastava: vsak voznik je imel na vozilu zastavico svoje države / papirnate zastavice
2. zastavici podoben predmet: prestavljati na zemljevidu zastavice glede na premikanje fronte
// manjši kos tkanine s predpisano barvo, obliko, ki ima določeno funkcijo, pomen: zaznamovati progo pri smuku z rdečimi zastavicami; trikotne zastavice / označiti pot z markirnimi zastavicami; signalna zastavica zastavica, ki se uporablja za signaliziranje
● prehodna zastavica znak priznanja kolektivu za najboljše dosežke, izredne zasluge
♦ glasb. od ene do pet črtic na vratu note, ki označujejo zmanjšanje trajanja note od osminke naprej; šah. ploščica na šahovski uri, ki pokaže, da je igralcu potekel za partijo določen čas

SSKJ²

zastávica2 -e ž (ȃ)
star. uganka: rešiti zastavico / križanke, rebusi in druge zastavice / ta človek mi je zastavica

SSKJ²

zastavílo -a s (í) knjiž.
1. zastava4, zastavek1: odkupiti zastavilo
2. jamstvo, zagotovilo: dati prstan za ljubezensko zastavilo

SSKJ²

zastavítelj -a m (ȋ)
kdor da kaj v zastavo: dolžnosti zastavitelja

SSKJ²

zastavítev1 -tve ž (ȋ)
glagolnik od zastaviti1: zastavitev prehoda / zastavitev košare, soda / zastavitev vprašanja

SSKJ²

zastavítev2 -tve ž (ȋ)
glagolnik od zastaviti2: zastavitev predmeta / posojati na zastavitev / zastavitev vseh sil za kaj

SSKJ²

zastáviti1 -im dov. (á ȃ)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo

zastávljen

-a -o:

pravilno zastavljena akcija

dokončati zastavljena dela

z vozovi zastavljeno dvorišče

odgovoriti na zastavljeno vprašanje

SSKJ²

zastáviti2 -im dov. (á ȃ)
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve: zastaviti obleko, zlatnino / zadolžil se je pri njem in mu zastavil travnik
2. nav. ekspr. dati na razpolago, uporabiti za kaj: zastavil je svoje moči, sile za narodov blagor; zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge / zastavil je svoj vpliv pri vladi, da bi jih rešil
// tvegati: zastaviti svoje življenje za koga; za ta cilj je zastavil glavo / kot podkrepitev glavo zastavim, da ne prideš tja stavim
● star. zastavil je besedo, da ne bo izdal dal; star. zastavil je besedo zanj zavzel se je zanj; jamčil je zanj

zastáviti se

knjiž., v zvezi z za

zelo se potruditi, zavzeti:

ves se je zastavil za to stvar

zastávljen

-a -o:

odkupiti zastavljene stvari

♦

pravn., zgod. zastavljeno gospostvo v fevdalizmu gospostvo, ki ga deželni knez da v zastavo

SSKJ²

zastávkati -am dov. (ȃ)
zastar. začeti stavkati: delavci so zastavkali

SSKJ²

zastavljalec gl. zastavljavec2

SSKJ²

zastavljálnica -e [zastau̯ljau̯nica tudi zastau̯ljalnica] ž (ȃ)
nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar: ustanoviti zastavljalnico; banke in zastavljalnice
// prostor te ustanove: odnesti uro v zastavljalnico

SSKJ²

zastávljanje1 -a s (á)
glagolnik od zastavljati1: zastavljanje pločnikov z avtomobili / pomagati pri zastavljanju svedra / zastavljanje vprašanj

SSKJ²

zastávljanje2 -a s (á)
glagolnik od zastavljati2: zastavljanje predmetov v zastavljalnici

SSKJ²

zastávljati1 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno: zastavljati cesto z ovirami / s svojimi telesi so zastavljali izhod / zastavljati komu pot
// s postavitvijo česa napolnjevati, porabljati prostor: zastavljati trg z avtomobili / zaboji so zastavljali dvorišče
2. s postavitvijo česa kaj obdajati, obkoljevati: otroci so zastavljali jezerca z blatom / zastavljali so ga s svojimi telesi / hribi zastavljajo ravnino obdajajo / zastavlja mu luč zaslanja
// s postavitvijo česa za čim to utrjevati: iz strahu pred vdorom so vrata zastavljali s pohištvom
3. nameščati kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: pomagal mu je zastavljati voz / pri oranju globoko zastavljati plug / pri hoji v hrib je čvrsto zastavljal palico postavljal; zastavljati nogo v razpoke postavljati, opirati
4. nav. ekspr. delati začetni, temeljni del pri izdelavi česa: zastavljati sode / zastavljati temelje za stavbo; zastavljati vrtino s kratkim svedrom
// delati, poganjati to, iz česar se razvije cvet, plod: sadno drevje odcveta in zastavlja plodove
5. seznanjati koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastavljati komu uganke / njegovo delo zastavlja številne probleme; odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavlja življenje
// seznanjati koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastavljati mladini nove naloge; zastavljati si visoke cilje / publ. spremenjene razmere zastavljajo gospodarstvu nove zahteve
6. star. zaustavljati, prestrezati: zastavljati vodni curek / zastavljati otrokov umski razvoj ovirati
● ekspr. precej na dolgo zastavlja besedo govori; ekspr. ne zastavlja prav besede ne govori tako, kot bi bilo potrebno; vedno krepkeje je zastavljal korak je stopal; zastavljati komu pot do uspeha onemogočati mu, ovirati ga, da bi uspel
♦ lov. zastavljati pobočje za pogon postavljati lovce na kraje, kjer ob pogonu lahko pride divjad

SSKJ²

zastávljati2 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á)
1. izročati stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zastavljati nakit, zlatnino / zastavljati v zastavljalnici
2. nav. ekspr. dajati na razpolago, uporabljati za kaj: zastavljali so vse svoje moči, sile za blagor domovine / zastavljati svoj vpliv za koga
// tvegati: pri plezanju je zastavljal svoje življenje

zastávljati se

knjiž., v zvezi z za

zelo se truditi, zavzemati:

zastavljati se za koga

/ zastavljati se za vrednote

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zastavljávec1 -vca in zastavljálec -lca [zastau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj zastavlja, postavlja: zastavljavci izhodov / zastavljavci ugank

SSKJ²

zastavljávec2 -vca in zastavljálec -lca [zastau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor daje kaj v zastavo: posojati zastavljavcu denar

SSKJ²

zastávnica -e ž (ȃ)
zastavljalnica: odnesti slike, zlatnino v zastavnico
♦ pravn. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga

SSKJ²

zastávnik1 -a m (ȃ)
1. zastavonoša: iztrgal je zastavo zastavniku
♦ etn. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu
2. nekdaj jugoslovanski podoficirski čin, za stopnjo višji od višjega vodnika I. razreda, ali nosilec tega čina: napredovati v zastavnika / zastavnik I. razreda podoficirski čin, za stopnjo višji od zastavnika, ali nosilec tega čina
3. zastar. drog za zastave: na zastavniku plapola zastava

SSKJ²

zastávnik2 -a m (ȃ)
zastar. zastavitelj: zastavna pogodba med zastavnikom in zastavnim upnikom

SSKJ²

zastavnína -e ž (ī)
nekdaj vsota, ki jo plača zastavitelj zastavljalnici ob odkupu zastavljene stvari za stroške: plačati zastavnino; zastavnina za slike

SSKJ²

zastávnost -i ž (á)
1. krepka raščenost, razvitost: fantova zastavnost in zdravje
// knjiž. krepkost, trdnost: zastavnost rasti
2. star. resnost, umirjenost: igralec bi moral dati junaku več zastavnosti in lagodnosti
3. zastar. uglednost, imenitnost: izgubiti družbeno zastavnost

SSKJ²

zastavonósec -sca m (ọ̑)
star. zastavonoša: iztrgati zastavo zastavonoscu

SSKJ²

zastavonóša -e in -a m (ọ̄)
1. kdor nosi zastavo: na čelu sprevoda je korakal zastavonoša / postavili so ga za zastavonošo; gasilska četa z zastavonošo
2. ekspr., navadno s prilastkom vodja1, usmerjevalec: postati zastavonoša napredka; zastavonoša v boju za demokracijo

SSKJ²

zasteklenéti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli
// v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele

zasteklenèl

in zasteklenél -éla -o:

zasteklenele oči

SSKJ²

zastekleníti -ím dov., zasteklénil (ī í)
knjiž. zastekliti: zastekleniti okna

SSKJ²

zasteklítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od zastekliti: zasteklitev vratnih kril; zasteklitev oken; steklo za zasteklitev / zasteklitev akvarija
2. knjiž. zastekljena površina, zastekljeni del stavbe, prevoznega sredstva: za novi tip avtomobila je značilna povečana zasteklitev bočnih ploskev

SSKJ²

zasteklíti -ím dov., zastéklil in zastêklil in zasteklíl (ī í)
zapreti kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: zastekliti okno, vrata / zastekliti teraso / zastekliti sliko

zastekljèn

-êna -o:

na eni strani zastekljen hodnik

zastekljena omara

SSKJ²

zastekljeválec -lca [zastekljevau̯ca tudi zastekljevalca] m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem: zaposliti zastekljevalca in parketarja

SSKJ²

zastekljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zastekljevati: zastekljevanje oken

SSKJ²

zastekljeváti -újem nedov. (á ȗ)
zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: sosedu je pomagal zastekljevati okna

SSKJ²

zastének -nka m (ẹ̑)
knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek
// prostor za tako steno: spati v zastenku

SSKJ²

zasteníčen -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja

SSKJ²

zastíčiti -im dov. (í ȋ)
grad. obdelati stike med zidaki: zastičiti steno / zastičiti reže zafugirati

SSKJ²

zastíditi se -im se dov. (í ȋ)
zastar. zasramovati se: zastidil se je svoje slabosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zastirálce -a s (ā)
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico: ohlapno, povešeno zastiralce; ostanki zastiralca

SSKJ²

zastirálo -a s (á)
knjiž. kar kaj zastira: zavese, roloji in druga zastirala / zastiralo svetilke senčnik / ozon je dobro zastiralo pred preveliko količino sončnih žarkov

SSKJ²

zastíranje -a s (ī)
glagolnik od zastirati: zastiranje oken / zastiranje razgleda / zastiranje zemlje okrog sadnih dreves

SSKJ²

zastírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati
a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe
b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči
c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike
2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati
3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme
♦ agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi

SSKJ²

zastírka -e ž (ȋ)
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo: pokriti tla z zastirko; zastirka iz pokošene trave

SSKJ²

zastòj -ôja m (ȍ ó)
1. prenehanje premikanja naprej in ostajanje kje: zastoj vode zaradi pregrade; zastoj žolča
// ostajanje česa kje dalj časa, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: zastoj domačega blaga zaradi uvoza; zastoj tovora / zaradi premajhnega števila točajk je prišlo do zastoja; zastoj na cesti zaradi prometne nesreče
2. prenehanje gibanja, premikanja: nepričakovan zastoj tekočega traku
// prenehanje delovanja: bali so se, da bo prišlo do zastoja srca
3. prenehanje potekanja česa: zastoj dihanja / občasni zastoj v preskrbi
4. prenehanje (intenzivnega) napredovanja: vojna je povzročila gospodarski zastoj / zastoj v izvozu; zastoj v rasti
5. star. zaostanek: imeti na cilju precejšen zastoj

SSKJ²

zastójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zastoj: zastojna tekočina / zastojne razmere
♦ fiz. zastojni tlak tlak v toku tekočine zaradi zastajanja ob oviri; zastojna točka točka v toku ob oviri, v kateri tekočina miruje

SSKJ²

zastókati -am stil. -stóčem dov. (ọ́ ọ̑, ọ̄)
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine: kljub bolečini ni niti zastokal; zastokati v spanju; globoko, tiho zastokati
// ekspr. dati stoku podoben glas: izpodsekano drevo je zastokalo in se zrušilo; sani so pod težo zastokale
2. ekspr. potožiti, zatarnati: zastokala je, da se vse draži / le kaj bo z nami, je zastokala

SSKJ²

zastónj prisl. (ọ́)
1. brez plačila, brezplačno: dati, dobiti kaj zastonj; rad je prišel, ker je zastonj jedel in pil; ekspr. prodati kaj napol, skoraj zastonj / ekspr. pazi na kozarce, saj niso zastonj
2. pog. izraža neuspešnost dejanja glede na dosego cilja; zaman: zastonj jim je dokazoval, da se nimajo česa bati; zadovoljen je bil, da se ni trudil zastonj; hotel je v miru premisliti. Vse zastonj / v povedni rabi ne jokajte, tu je vse zastonj
● pog. nismo se zastonj bali brez vzroka; pog. zastonj se še pes ne obesi vsaka stvar ima svoj vzrok

SSKJ²

zastónjkar -ja m (ọ̄) ekspr.
1. kdor dobi, zahteva kaj zastonj, brezplačno: kot zastonjkar in potepuh je z vlakom prepotoval deželo; med gledalci je bila polovica zastonjkarjev
2. kdor dela zastonj, brezplačno: zastonjkarji in dobrotniki

SSKJ²

zastónjkarski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na zastonjkarje ali zastonjkarstvo: zastonjkarski potnik / živeti zastonjkarsko življenje / zastonjkarska jed, pijača / zastonjkarsko delo

SSKJ²

zastónjkarstvo -a s (ọ̄)
miselnost, lastnosti ali ravnanje zastonjkarjev: nastopiti proti zastonjkarstvu; zastonjkarstvo, lenoba in nekultura

SSKJ²

zastónjski -a -o prid. (ọ́) knjiž.
1. ki je zastonj, brezplačen: zastonjska vožnja, vstopnica / zastonjski pomočnik
2. ki je zaman, neuspešen: zastonjska pot; zastonjsko čakanje, iskanje

SSKJ²

zastónjskost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost zastonjskega: zastonjskost kosila / zastonjskost prizadevanja

SSKJ²

zastòp -ópa m (ȍ ọ́)
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost: volitve v zastop / mestni, občinski zastop

SSKJ²

zastópanec -nca m (ọ̄)
kdor je zastopan: zastopnik in zastopanec

SSKJ²

zastópanje -a s (ọ̄)
glagolnik od zastopati: sprejeti zastopanje na slovesnosti / zastopanje tujih podjetij; pogodba o zastopanju / odvetniško zastopanje; trgovinsko zastopanje

SSKJ²

zastópanost -i ž (ọ̄)
dejstvo, da je kdo zastopan: zastopanost delavcev, študentov v odboru / slaba zastopanost organizacije na kongresu

SSKJ²

zastópati -am nedov. (ọ̄)
1. biti, nastopati kje
a) za koga, v imenu koga: zastopati društvo, očeta na slovesnosti / zastopati v parlamentu narodno manjšino
b) kot član, pripadnik česa: našo državo zastopa na tekmovanju deset tekmovalcev
c) skrbeč, prizadevajoč si za kaj: zastopati koristi, pravice koga / zastopati zakon
2. opravljati pravne posle za drugega: direktor zastopa banko; že tri leta zastopa več tujih podjetij / zastopati koga pred sodiščem / pravno zastopati koga
3. biti povezan s čim in si prizadevati, zlasti z govorjenjem, za veljavo, uveljavitev tega: zastopati kako mnenje, publ. stališče; razpravljavci zastopajo različne nazore, teze / zastopam mnenje, da je gradnja nepotrebna
♦ pravn. obtožnico zastopa javni tožilec

zastópan

-a -o

deležnik od zastopati:

sklepanje pogodb med kupci in zastopano delovno organizacijo

v povedni rabi

biti upoštevan, navzoč:

najbolj je zastopana rdeča barva

materinščina ni bila zastopana

/ publ. te kamnine so v gorovju zastopane na več mestih so, se najdejo

SSKJ²

zastópen -pna -o prid. (ọ́ ọ̄)
1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal
2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom

zastópno

prisl.:

zastopno govoriti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zastopícati -am dov. (ī)
narediti majhne, kratke korake: nemirno zastopicati / zastopicati na mestu
// s takimi koraki iti, stopiti: zastopicati k pogradu

SSKJ²

zastopíti1 in zastópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
nižje pog. razumeti, dojeti: ne more govoriti, zastopi pa vse / tiho bodi, saj nič ne zastopiš / tako bo in nič drugače, zastopiš

zastopíti se

in zastópiti se

razumeti se:

lahko je zadovoljna, da se tako zastopita

/ on se na nič ne zastopi

SSKJ²

zastopíti2 in zastópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
knjiž., z dajalnikom, navadno v zvezi zastopiti pot zastaviti, zapreti komu pot tako, da se stopi predenj: hoteli so naprej, pa jim je tujec zastopil pot

SSKJ²

zastópnica -e ž (ọ̑)
ženska, ki koga ali kaj zastopa: sestanka se je udeležila kot zastopnica društva / ta stranka je zastopnica ljudstva / direktorica je zastopnica podjetja / ta pisateljica je najvidnejša zastopnica nove smeri / zavarovalna zastopnica / ekspr. užalil je zastopnice ženskega spola ženske
♦ pravn. zakonita zastopnica; zastopnica obtoženca

SSKJ²

zastópnik -a m (ọ̑)
1. kdor koga ali kaj zastopa: prireditve so se udeležili tudi zastopniki društev / študenti izvolijo v svet svojega zastopnika / zastopniki naše države se tekmovanja niso udeležili / zastopnik koristi, pravic koga / zastopnik pacientovih pravic / zastopnik podjetja je podpisal pogodbo / generalni, trgovinski, zavarovalni zastopnik / zastopnik zakona pravobranilec, tožilec / zastopniki naprednih idej, nove teorije
♦ pravn. pogodbeni, zakoniti zastopnik; zastopnik obtožnice
2. publ. kdor s svojimi lastnostmi, značilnostmi nazorno, neposredno kaže kaj splošnega: on je zastopnik posebne vrste ljudi / ta pesnik je tipičen zastopnik romantike

SSKJ²

zastópniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zastopnike: zastopniška vloga / zastopniška pogodba / razvijanje zastopniške mreže / zastopniška podjetja / volitve zastopniških organov

SSKJ²

zastópništvo -a s (ọ̑)
zastopstvo: prevzeti zastopništvo / trgovsko zastopništvo / poslati na kongres zastopništvo

SSKJ²

zastópnost -i ž (ọ́)
1. star. razumnost, razum: on je brez vsake zastopnosti / v šoli je dobil nekaj zastopnosti
2. zastar. razumevanje: zahvaliti se komu za zastopnost / živeti s kom v lepi zastopnosti slogi

SSKJ²

zastópstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge: opustiti, prevzeti zastopstvo; zaslužek od zastopstva / generalno zastopstvo; zastopstvo za šampanjec
2. poslovna enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, ki opravlja pravne posle za drugega: ukiniti, ustanoviti zastopstvo / delati v trgovinskem, zavarovalniškem zastopstvu
3. dejstvo, da se kdo zastopa sploh: spremeniti načela zastopstva / sorazmerno zastopstvo društev v odboru
4. skupina, skupnost, ki zastopa koga: določiti, voliti zastopstvo / star. obrtna zbornica je zastopstvo obrtništva
// zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji zastop: mestno, okrajno zastopstvo

SSKJ²

zástor -ôra tudi -a m (á ó; á)
1. glavna odrska zavesa: zastor se dvigne, razmakne, spusti / zastor kot pojasnilo, opozorilo na koncu dramskega dela, dejanja izraža, da se zastor spusti
2. knjiž. priprava, s katero se kaj zastira: spustiti zastor čez okna / pločevinasti zastor vrat rolo; zaščitni zastor na izložbenem oknu / kot je ločen z zastorom zaveso
// ekspr., navadno s prilastkom kar ovira dostop svetlobe, omejuje videnje sploh: zastor dežja, oblakov; zastor dreves
3. zastar. predpasnik: opasati si, zavezati si zastor
● zastor pade predstava, dejanje je končano; knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil umrl je

SSKJ²

zastórček in zástorček -čka m (ọ̑; á)
manjšalnica od zastor: zastorček lutkovnega odra / spustiti zastorček na oknih

SSKJ²

zastórec in zástorec -rca m (ọ̑; á)
star. zastorček: spustiti zastorec / okna z zastorci

SSKJ²

zastórnica in zástornica -e ž (ọ̑; á)
knjiž. karnisa: pritrditi zavese na zastornico

SSKJ²

zastrahováti -újem nedov. (á ȗ)
strahovati: zastrahovati ljudi

zastrahujóč

-a -e:

zastrahujoč učitelj

prisl.: zastrahujoče ravnati

zastrahován

-a -o:

zastrahovano prebivalstvo

SSKJ²

zastrán in zastran predl. (ȃ)
star., z rodilnikom zaradi: prepirali so se zastran poti; razburjenost zastran nočnega dogodka se je polegla / oglasil se je zastran plačila / zastran njega so pomirjeni; pogovorili so se zastran bližnje poroke / tega ne pravim samo zastran lepšega

SSKJ²

zastránica -e ž (ȃ)
zastar. epizoda: roman z veliko zastranicami

SSKJ²

zastranítev -tve ž (ȋ)
knjiž. odmik, oddaljitev od obravnavanega: opozoriti razpravljavca na zastranitev od teme; zastranitev pri pisanju / delati zastranitve v pogovoru

SSKJ²

zastraníti in zastrániti -im dov. (ī á ā)
knjiž. odmakniti se, oddaljiti se od obravnavanega: zastraniti od predmeta pogovora; zastraniti pri pisanju

SSKJ²

zastranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. odmikati se, oddaljevati se od obravnavanega: zastranjevati v razpravi

zastranjujóč

-a -e:

zastranjujoče pisanje

SSKJ²

zastrašênost in zastrášenost -i ž (é; ȃ)
stanje zastrašenega človeka: znebiti se zastrašenosti; zastrašenost pred vohuni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zastraševálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za zastraševanje: zastraševalna akcija / zastraševalen vpliv

SSKJ²

zastraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od zastraševati: zastraševanje ljudi; zastraševanje in maščevanje / zastraševanje držav / politika zastraševanja

SSKJ²

zastraševáti -újem nedov. (á ȗ)
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela: zastraševati nasprotnike / ta država ni nikoli zastraševala drugih / ekspr. ta misel ga je začela zastraševati

zastrašujóč

-a -e

deležnik od zastraševati:

zastrašujoča zgodba

ekspr.

ki vzbuja strah, zaskrbljenost:

zastrašujoči podatki

zastrašujoče naraščanje cen

prisl.: zastrašujoče opisovati

SSKJ²

zastrašílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za zastrašitev: zastrašilni letak / zastrašilna kazen

SSKJ²

zastrašítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zastrašiti: zastrašitev otroka

SSKJ²

zastrašíti -ím in zastrášiti -im dov., zastrášil (ī í; á ȃ)
z vzbuditvijo strahu narediti, povzročiti, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela: da bi delavce zastrašili, so stavkajoče odpustili; zastrašiti otroka, da ne bo več kradel / zastrašiti koga s strogimi zakoni / streli so jih zastrašili

zastrašèn

-êna -o in zastrášen -a -o

deležnik od zastrašiti:

zastrašen človek

biti zastrašen

ki izraža stanje takega človeka:

zastrašen pogled

zastrašene oči

prisl.: zastrašeno ravnati

SSKJ²

zastráženost -i ž (ȃ)
stanje zastraženega: kljub največji zastraženosti je zbežal; zastraženost prehodov

SSKJ²

zastrážiti -im, in zastražíti in zastrážiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ)
obdati s stražami: zastražiti skladišča; zastražiti zapornike / zastražiti mejo

zastrážen

-a -o:

zastraženi interniranci

zastražen most

SSKJ²

zastrél -a m (ẹ̑)
strel, pri katerem krogla ostane v telesu: povzročiti rano z zastrelom

SSKJ²

zastrélek -lka m (ẹ̑)
krogla, ki ostane v telesu: z operacijo odstraniti zastrelek

SSKJ²

zastrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
med., v zvezi zastrelna rana rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu:

SSKJ²

zastrelína -e ž (í)
med. rana, ki jo naredi krogla, ki ostane v telesu:

SSKJ²

zastrelíti -ím dov., zastréli in zastrêli; zastrélil (ī í)
lov. raniti s strelom tako, da se ranjena žival ne najde: gamsa je samo zastrelil
● srna, ki jo je zastrelil, ga je onemoglo pogledala obstrelil

zastreljèn

-êna -o:

zastreljena žival

SSKJ²

zastréljati in zastreljáti -am, tudi zastréljati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
šport. žarg. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti: zastreljati sedemmetrovko

zastréljan

-a -o:

zastreljana enajstmetrovka

SSKJ²

zastreméti -ím dov. (ẹ́ í)
knjiž. začeti si prizadevati doseči, uresničiti kaj: zastremel je po tem cilju

SSKJ²

zastréti -strèm dov., zastŕl (ẹ́ ȅ)
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da kaj ni (dobro) vidno: zastreti kot sobe z odejo
// s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da kaj ni (dobro) vidno: oblak zastre sonce / večer zastre pokrajino / megle so jim zastrle pogled na dolino
2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, narediti, da je dostop svetlobe oviran: zastreti okna / zastreti svetilko / zastreti zavese zagrniti
// s svojo pojavitvijo na določenem mestu povzročiti, da je dostop svetlobe omejen: ledene rože so zastrle okna / drevesa so zastrla mladike
3. knjiž., ekspr. narediti, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastreti svojo besedo, pripoved / zastreti svoja čustva

zastŕt

-a -o

deležnik od zastreti:

zastrt pogled

namen je ostal večini zastrt

z meglo zastrta pobočja

ekspr.

ki ne kaže svojih lastnosti, značilnosti v polni meri:

prijatelj mu je ostal dolgo časa zastrt

/ zastrti barvni toni; prisl.: zastrto se izražati

SSKJ²

zastríči -strížem dov., zastrízi zastrízite; zastrígel zastrígla (í)
1. s skrajšanjem, odstranitvijo dela las, dlak
a) narediti kaj: zastriči krog na temenu
b) označiti: ko sta se zmenila za ceno, je kupec vole zastrigel
2. zmotiti se pri striženju: frizer ga je spet zastrigel / pazi, da blaga ne zastrižeš / zastriči kožico pri nohtu
3. ekspr. narediti gib kot pri rezanju s škarjami: s kazalcem in sredincem je zastrigel po zraku
● zajec je zastrigel z ušesi naredil gib naprej in nazaj

zastrížen

-a -o:

zastrižena žival

SSKJ²

zastrmênost -i ž (é)
stanje zastrmenega: zastrmenost je izginila

SSKJ²

zastrméti se -ím se dov. (ẹ́ í)
strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj

zastrméti

postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja:

zastrmeli so, česa vsega je še zmožen

zastrmèl

in zastrmél -éla -o:

negibni in zastrmeli ljudje

zastrmèn

in zastrmljèn -êna -o:

zastrmeni obrazi

SSKJ²

zastŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od zastreti: zastrtje okna / zastrtje gozdne podrasti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zastŕtost -i ž (ȓ) knjiž.
1. stanje zastrtega: zastrtost luči / zastrtost oči
2. ekspr. prikritost, nejasnost: zastrtost temeljne ideje

SSKJ²

zastrúg -a m (ȗ)
alp. vdolbina, vzboklina, ki jo naredi veter z odnašanjem, odlaganjem snega: sever je oblikoval zastruge; dolg, globok zastrug

SSKJ²

zastrújiti -im dov. (ú ȗ)
knjiž. začeti teči, pretakati se: nekje je zastrujila voda / kri mu je spet zastrujila po žilah; pren. zastrujile so nove ideje

SSKJ²

zastrupítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od zastrupiti: umreti zaradi zastrupitve; množična zastrupitev; zastrupitev krvi; zastrupitev s hrano, plinom; znaki zastrupitve / zastrupitev zemljišč

SSKJ²

zastrupíti -ím dov., zastrúpil (ī í)
1. povzročiti, da v organizem pride strup: zastrupiti otroka s pokvarjenimi zdravili; zastrupil se je z gobami in umrl / taka rana se rada zastrupi / bojni plini zastrupijo tudi živali
// usmrtiti tako, da v organizem pride strup: zastrupiti jetnika; zastrupiti s plinom / zastrupiti podgane
2. narediti, povzročiti, da postane kaj strupeno: zastrupiti hrano, vodo / zastrupiti ozračje
3. ekspr. narediti, povzročiti, da dobi kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupiti koga s častihlepjem, pesimizmom
// narediti, povzročiti, da postane kaj zelo težko, neprijetno: zastrupiti komu življenje z obrekovanjem / nesoglasja so zastrupila odnose med njimi
● ekspr. zastrupiti koga s športom zelo ga navdušiti zanj

zastrupíti se

narediti samomor z zaužitjem strupa:

ko je izvedel žalostno novico, se je zastrupil

zastrupljèn

-êna -o:

biti zastrupljen s častihlepjem

zastrupljena rana

zastrupljena voda

SSKJ²

zastrúpljanje -a s (ú)
glagolnik od zastrupljati: zastrupljanje s hrano / zastrupljanje vode, zraka

SSKJ²

zastrúpljati -am nedov. (ú)
1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom
// usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike, tekmece / zastrupljati miši, podgane
2. delati, povzročati, da postaja kaj strupeno: zastrupljati hrano, vodo / tovarne zastrupljajo ozračje
3. ekspr. delati, povzročati, da dobiva kdo zelo slabe, nezaželene lastnosti: zastrupljati koga z nepopustljivostjo, pesimizmom
// delati, povzročati, da postaja kaj zelo težko, neprijetno: zastrupljati odnose med narodi; z očitki zastrupljati komu življenje / začel je zastrupljati ozračje okrog njega ustvarjati take razmere, okoliščine, da bi mu škodoval, ga onemogočil / dvom mu zastruplja delo

zastrúpljati se

delati samomore z uživanjem strupa:

v obupu, stiski se ljudje tudi zastrupljajo

zastrupljajóč

-a -e:

zastrupljajoča pijača

SSKJ²

zastrupljênec -nca m (é)
kdor je zastrupljen: slabo zdravstveno stanje zastrupljenca

SSKJ²

zastrupljênje -a s (é)
glagolnik od zastrupiti: zastrupljenje z gobami / zastrupljenje krvi

SSKJ²

zastrupljênost -i ž (é)
stanje zastrupljenega: zastrupljenost vojakov je očitna / zastrupljenost rek; zastrupljenost ozračja / ekspr. zastrupljenost človeških odnosov

SSKJ²

zastrupljeválec -lca [zastrupljevau̯ca tudi zastrupljevalca] m (ȃ)
kdor zastruplja: kaznovati zastrupljevalca / zastrupljevalec vodnjakov / ekspr. zastrupljevalec javnosti / ekspr. jedrska elektrarna je nevaren zastrupljevalec okolja onesnaževalec

SSKJ²

zastrupljeválka -e [zastrupljevau̯ka tudi zastrupljevalka] ž (ȃ)
ženska, ki zastruplja: priznala je, da je zastrupljevalka

SSKJ²

zastrupljeválnica -e ž (ȃ)
stavba, prostor za zastrupljanje koga: zastrupljevalnica v koncentracijskem taborišču

SSKJ²

zastrupljevánje -a s (ȃ)
zastrupljanje: zastrupljevanje rib

SSKJ²

zastrupljeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastrupljati: zastrupljevati miši / zastrupljevati razpoloženje med ljudmi

SSKJ²

zastúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž., z dajalnikom zagnusiti: zastuditi komu jed / zastuditi komu delo; ta misel se ji je zastudila; zastuditi se sam sebi

SSKJ²

zasúk -a m (ȗ)
glagolnik od zasukati: zasuk niti, vrvi / po zasuku je treba ključ izvleči / zasuki pri plesu obrati / zasuk razpoloženja, zgodbe
♦ fiz. premik telesa za določen kot pri vrtenju okoli nepremične osi

SSKJ²

zasúkanje tudi zasukánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od zasukati: zasukanje vrvi

SSKJ²

zasúkati -am in -súčem dov., tudi zasukájte; tudi zasukála (ú)
1. vzdolžno zaviti kaj, da dobi obliko spirale: zasukati nit na koncu in jo vdeti / ekspr. zasukati (si) brke
2. premakniti kaj okoli njegove osi v manjšem, krajšem premiku: zasukati glavo; zasukati radijski gumb; zasukati ključ, volan na desno; zasukati za deset stopinj
3. obrniti: napadalci zasukajo konje in zbežijo; popoldne se je veter zasukal / zasukati top proti utrdbi; zasukati se v levo / zasukati oči / ekspr. zasukati pogovor drugam
4. ekspr. ustrezno namenu začeti uporabljati kaj, delati s čim: zasukati meč, orodje
5. ekspr. spremeniti, obrniti: odločitev je zasukala položaj; njuni odnosi so se zasukali / življenje se mu je zasukalo
● zasukati kolo zavrteti; ekspr. zasukati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. zasukati stavek drugače povedati, izraziti

zasúkati se

v manjšem, neenakomernem zavoju se premakniti okoli svoje osi:

vrtinec se je nekajkrat zasukal

/ dim, plamen se zasuka proti nebu

zaviti, obrniti se:

pot se zasuka proti jugu, v gozd

/ reka se zasuka v loku

ekspr.

začeti hitro opravljati delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer:

zasukala se je in kosilo je bilo pripravljeno

zasukajte se, da končamo pred nočjo

ekspr.

zaplesati:

na plesišču so se zasukali prvi pari

●

ekspr. zasukalo se mu je postal je zmeden, nerazsoden

zasúkan

-a -o:

zasukani brki

●

star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; ekspr. z zasukanimi vprašanji jih je spravil v zadrego zapletenimi, zavitimi

♦

gozd. zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla

SSKJ²

zasukávati -am nedov. (ȃ)
zastar. sukati: zasukavati glavo / pogovor se zasukava drugam

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasukljáj stil. zasúkljaj -a m (ȃ; ȗ)
zasuk: prvi plesni zasukljaji / zasukljaj v pripovedi

SSKJ²

zasukljáti -ám dov. (á ȃ)
nekoliko zasukati: zasukljati nit / cigaretni dim se je zasukljal pod strop

SSKJ²

zasukljív -a -o prid. (ī í)
ki se da zasukati, zasukniti: zasukljive lopatice

SSKJ²

zasúkniti -em dov. (ú ȗ)
zasukati: zasukniti nit, vrv / zasukniti ključ, krmilo / zasuknil je konja in odjezdil obrnil / zmaga je zasuknila položaj spremenila, obrnila / zasukniti pogovor na drugo stvar / star. zasukniti se z dekletom zaplesati
● nar. prekmursko zasukniti darilo v papir zaviti; ekspr. zasuknilo se mu je, da to govori postal je zmeden, nerazsoden

zasúknjen

-a -o:

navzgor zasuknjeni brki

SSKJ²

zasúmiti -im dov. (ū ȗ)
brez (potrjenega) dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim: lahko se zgodi, da zasumijo; zasumil je, da ga morda goljufajo / zasumili so, da je izvedel slabe novice / star. zasumila sta ga, da je ubijalec osumila

SSKJ²

zasumníčiti -im dov. (í ȋ)
začeti sumničiti: zasumničili so tujca, da jih je izdal

SSKJ²

zasún -a m (ȗ)
teh. naprava za zapiranje cevovodov, pri kateri se navadno plošča pomika pravokotno na os cevi: zapreti zasun; zasun za plin; pipe in zasuni
● knjiž. zasun na hlevskih vratih zapah

SSKJ²

zasúnek -nka m (ȗ)
teh. zasun: odpreti zasunek; dimni zasunek / zapreti cev z zasunkom
● knjiž. zasunek na vratih zapah

SSKJ²

zasúniti -em dov. (ú ȗ)
s sunkom zapreti: zasuniti predal; zasuniti kaj z nogo; vrata se zasunejo z zapahom / zasuniti zapah

SSKJ²

zasušíti se -ím se dov., zasúšil se (ī í)
1. prisušiti se: ostanki hrane se na posodi zasušijo
2. posušiti se: kri se je na srajci že zasušila / rana se zasuši / usta so se mu zasušila osušila

zasušíti

vrtn.

s prenehavanjem zalivanja narediti, da rastlina počiva:

septembra amarilis zasušimo

zasušèn

-êna -o:

zasušena kri

zasušena rastlina

SSKJ²

zasúti -sújem dov., zasúl in zasùl (ú ȗ)
1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim: zasuti položene cevi; zasuti zaklad / hudournik je zasul travnik s kamenjem in prodom
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam narediti, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasuti jamo, vodnjak / zasuti grob
// nar. nasuti, vsuti: zasuti koruzo v grot
2. 3. os. usuti se, utrgati se in zakriti, prekriti koga ali kaj: planince je zasul plaz; brezoseb. zasulo ga je v rudniku
// s sipanjem povzročiti, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek je zasul izhod; plaz je zasul prepad
3. ekspr. vreči veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasuti nastopajoče s cvetjem / zasuti mesto, sovražnika z bombami
4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasuti otroka z igračami / zasuti koga z dobroto, z izrazi hvaležnosti / zasuti koga z delom

zasúti se

prenehati obstajati zaradi usipanja, trganja kake snovi:

brezno se je zasulo

zasút

-a -o:

zasut vodnjak

biti zasut s pismi

sam.: prikopati se do zasutih

SSKJ²

zasútje -a s (ȗ)
1. glagolnik od zasuti: zasutje jame
2. material, s katerim je kaj zasuto: rešiti ponesrečenca izpod zasutja

SSKJ²

zasúžnjenec -nca m (ȗ)
kdor je zasužnjen: zasužnjenci in osvobojenci

SSKJ²

zasúžnjenje -a s (ȗ)
glagolnik od zasužnjiti: boriti se proti zasužnjenju / gospodarsko zasužnjenje

SSKJ²

zasúžnjenost -i ž (ȗ)
1. stanje zasužnjenega človeka: težko prenašati zasužnjenost
2. ekspr. podrejenost, odvisnost: ekonomska zasužnjenost; zasužnjenost naroda

SSKJ²

zasužnjeválec -lca [zasužnjevau̯ca tudi zasužnjevalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zasužnjuje: upreti se zasužnjevalcu / ekspr. zasužnjevalci naroda

SSKJ²

zasužnjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasužnjevanje: zasužnjevalne težnje / zasužnjevalen odnos do otrok

SSKJ²

zasužnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasužnjevati: zasužnjevanje ujetnikov / zasužnjevanje narodov; duševno, gospodarsko zasužnjevanje

SSKJ²

zasužnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjevati ljudi
2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: gospodar jih vse bolj zasužnjuje / gospodarsko zasužnjevati sosednje države / duševno zasužnjevati koga / stroji zasužnjujejo človeka

zasužnjujóč

-a -e:

zasužnjujoč odnos

zasužnjeván

-a -o:

zasužnjevan narod

SSKJ²

zasúžnjiti -im dov. (ú ȗ)
1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjiti ujete
2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: politično zasužnjiti narode / ženska ga je zasužnjila / zasužnjiti koga svoji volji / ta strast ga je zasužnjila za vse življenje / reklama zasužnji človeka

zasúžnjen

-a -o:

zasužnjen človek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

zasvájanje -a s (á)
glagolnik od zasvajati: preprečiti uničujoče zasvajanje; nevarnosti zasvajanja; potek zasvajanja s kokainom / zasvajanje s trpljenjem

SSKJ²

zasvájati -am nedov. (á)
1. delati koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: morfij in nikotin zasvajata / zasvajati otroke s potrošništvom
2. ekspr. vzbujati občutek, spravljati v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen do nje ga je nezadržno zasvajala, a upreti se ni mogel

SSKJ²

zasvaljkáti -ám in zasváljkati -am dov.(á ȃ; ȃ)
premakniti dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: živčno zasvaljkati cigareto

zasvaljkáti se

, in zasváljkati se

pojaviti se, nastopiti v obliki svaljkov:

dim se je zasvaljkal v nebo

zasvaljkán

in zasváljkan -a -o

deležnik od zasvaljkati:

zasvaljkana cigareta

ekspr.

pomečkan,

zanemarjen:

zasvaljkan klobuk

zasvaljkana obleka

/ zasvaljkan, suh mož

SSKJ²

zasvédrati -am dov. (ẹ̑) ekspr.
1. zavrtati (s svedrom): zasvedrati v les / zasvedrati sveder
2. zavrtati v spiralastem zavoju: zasvedrati s prstom v zrak
3. zleteti v spiralastih zavojih: kavke so zasvedrale med prepade / krogle so zasvedrale

zasvédrati se

pojaviti se v spiralastih zavojih:

nad hišami se zasvedra dim

z vrtanjem prodreti v kaj:

nekatere morske živali se zasvedrajo v skale

/ obad se je zasvedral skozi kožo

zasvédran

-a -o:

v kamen zasvedrana školjka

●

ekspr. zasvedrani lasje svedrasto zaviti

SSKJ²

zasvetíti in zasvétiti -im dov. (ī ẹ́)
začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice
● ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo
// sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarja

zasvetíti se

in zasvétiti se

odbiti svetlobo:

okno se zasveti v soncu

/ oči so se mu zasvetile

/ v njegovi roki se je zasvetil nož

/ v očeh so se ji zasvetile solze

ekspr.

svetlo se odraziti, pokazati:

bela hiša se je zasvetila ob cesti

na jasi so se zasvetile marjetice

odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu

dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo

ekspr.,

s smiselnim osebkom v dajalniku

dojeti,

spoznati:

zasvetilo se mu je, kaj nameravajo

/ nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela

●

ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje

SSKJ²

zasvetlíkati se -am se stil. zasvetlíkati -am dov. (ī)
oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: v mraku se zasvetlika kresnica / iz mesta se zasvetlikajo luči; plamen se je zasvetlikal
// odbiti svetlobo na posameznih delih, ploskvah: bajonet se je zasvetlikal; gladina reke se je zasvetlikala; zasvetlikala so se stekla v daljnogledu
// postati viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se zasvetlikala letala; skozi drevesa se je zasvetlikala vas
● ekspr. dan se je zasvetlikal zdanilo se je

SSKJ²

zasvínčiti -im dov. (í ȋ)
teh. zaliti s svincem: zasvinčiti konce kablov
● knjiž. zasvinčiti carinsko pošiljko zaplombirati

SSKJ²

zasvinjáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. zamazati, onesnažiti: zasvinjati obleko; s tem se vse zasvinja / zasvinjati cesto z blatom

zasvinján

-a -o:

zasvinjana dvorana

zasvinjana voda

SSKJ²

zasvírati -am dov. (ȋ)
zastar. zaigrati (na glasbilo): godci zasvirajo / zasvirati pesem / zasvirati na piščalko

SSKJ²

zasviščáti -ím dov. (á í)
dati ostre, sikajoče glasove: suha trava je zasviščala pod nogami
// hitro se premakniti po zraku in pri tem dati take glasove: mine so zasviščale
// s tankim predmetom zamahniti po zraku, da se slišijo taki glasovi: zasviščati z bičem

SSKJ²

zasvítati se -am se dov. (ȋ) nav. 3. os.
1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč
2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi
3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval

SSKJ²

zasvojênec -nca m (é)
kdor je zasvojen: zdraviti zasvojence / zasvojenec z mamili

SSKJ²

zasvojênka -e ž (é)
ženska, ki je zasvojena: nekdanja, ozdravljena zasvojenka / zasvojenka z alkoholom, mamili / ekspr. adrenalinska zasvojenka

SSKJ²

zasvojênost -i ž (é)
stanje zasvojenega človeka: alkohol, kajenje povzroča zasvojenost; zdraviti se zaradi zasvojenosti; zasvojenost z mamili / psihična zasvojenost pri kateri se zasvojenec vrača k uživanju kake snovi zaradi spomina na njen ugodni učinek; telesna zasvojenost pri kateri se ob prekinitvi pojavijo abstinenčne težave

SSKJ²

zasvojíti -ím dov., zasvójil (ī í)
1. narediti koga odvisnega od česa, čemur se kljub škodljivosti za osebnost, zdravje sam ne more odreči: alkohol zasvoji človeka; mamila so ga zasvojila / ta navada ga je popolnoma zasvojila
2. ekspr. vzbuditi občutek, spraviti v odnos popolne (čustvene) predanosti: ljubezen ga je zasvojila / misel na rešitev ga je popolnoma zasvojila

zasvojèn

-êna -o:

biti zasvojen z mamili

zasvojena oseba

SSKJ²

zasvojítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zasvojitev: zasvojitveni potencial mamil; zasvojitvene lastnosti določenih vrst hrane / zasvojitvene posledice prekomernega branja, igranja videoiger

SSKJ²

zašájtati -am dov. (ȃ)
nižje pog. zapeljati, zavoziti vstran: zašajtati s kolesom

SSKJ²

zašantáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. zašepati: zašantati zaradi bolečine v nogi / zašantati s hromo nogo
// težko, nerodno iti, stopiti: zašantati po sobi

SSKJ²

zašáriti -im dov. (á ȃ)
1. ekspr. pobrskati: zašariti po žepih / zašariti po zeliščih
2. slabš. založiti, napolniti kak prostor s predmeti, navadno odvečnimi: zašariti hodnike s starim pohištvom

zašárjen

-a -o:

zašarjena soba

SSKJ²

zaščebetáti -ám tudi -éčem [tudi zaščəbetati] dov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: ptiči so zaščebetali
2. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: pridite, pridite, je zaščebetala soseda

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja